Tiskane izdaje
Ljubljana – Če želi vlada svoj delež NLB prodati čim bolje, naj se odreče omejitvam za kupce, poziva Matej Šimnic, analitik borzne hiše Alta. Kapitalska ustreznost, prečiščen portfelj in razmeroma dobro poslovanje vlivajo upanje v uspeh prodaje banke, ideje nekaterih članov koalicije pa vzbujajo skrb.
Priprave na privatizacijo NLB potekajo s polno paro. Prodaja po metodi prve javne ponudbe delnic (IPO) je predvidena za maj ali junij. Predsednik nadzornega sveta NLB Primož Karpe pravi, da banka dobro posluje in je pripravljena na privatizacijo. Ocenjuje še, da NLB v petih letih v proračun lahko vplača za okoli 500 milijonov evrov. Da pa bi davkoplačevalcem vrnila še preostalo milijardo, bo treba banko prodati. Če bo država v svoji lasti obdržala četrtino banke, ki je po knjigah vredna milijardo in pol, in če želimo pri prodaji dobiti milijardo, je torej treba NLB prodati za ceno, blizu njeni knjigovodski vrednosti. Kdo bo zanjo toliko plačal? Karpe meni, da le tisti, ki bo videl, da bo po privatizaciji še prihodnjih pet do deset let lahko rasla po glavnih kategorijah donosnosti, ob pošteni, pravilno in tržno ovrednoteni tako aktivi kot pasivi banke.
Analitik borzne hiše Alta Matej Šimnic opozarja, da bi bil za prihodnost banke najboljši celoten umik države iz banke, ki bi odpravil tveganja političnih posegov v nadzor in upravljanje banke, kot smo jim bili priča v preteklosti. »Toda omejitve pri velikosti lastništva, ki naj bi jih postavila vlada, vlivajo kar nekaj dvoma o zmanjšanju političnega vpliva v NLB,« pravi Šimnic.
Veber: Strateško banko potrebujemo
Podobno svari Tadej Kotnik, prvi podpisani pod pobudo za oceno ustavnosti zakona o bančništvu: »Vsaka prodaja s figo v žepu bo najbolj po žepu udarila prodajalce.«
Da utegne prodaja NLB naleteti na resen odpor znotraj koalicije, nam je v pogovoru za ponedeljkova Ozadja namignil poslanec SD Janko Veber: »Strateško banko potrebujemo, da financira naše izvoznike.«
Veber vztraja, da strateške banke ne bi smeli prodati
Tadej Kotnik, prvi podpisani pod pobudo za oceno ustavnosti zakona o bančništvu, svari: »Če kupce odganjamo s problemi s podrejenci, s sporom s Hrvati in zlato delnico, bomo dobili le kupce, ki si jih ne želimo. Torej take, ki želijo na hitro nekaj zaslužiti.« Kotnik upa, da si bo vlada še pred zaključkom prodaje izplačala letošnjo dividendo, torej predvidoma sto milijonov evrov.
Kot nikoli do zdaj, tudi ta privatizacija ne bo šla mimo brez političnega odpora. Janko Veber vztraja, da strateške banke ne bi smeli prodati. »Ali Nemčija prodaja svoje banke? Sploh ne. Nobena razvita zahodna država ne prodaja svojih bank,« je povedal Veber v intervjuju za ponedeljkova Ozadja.
