Tiskane izdaje
Prvi človek izredne uprave Factor banke Klaus Schuster mora banko ob minimalno potrebnih stroških za davkoplačevalce zapreti. Ob tem se srečuje s sumljivimi kreditnimi posli, s katerimi je prejšnje vodstvo banki nakopalo za 258 milijonov evrov veliko luknjo ter izgubo za lastnike in imetnike podrejenega dolga.
V banki ste skoraj tri mesece. Kaj opažate v tem času?
Vsak dan veliko presenečenj, saj nisem pričakoval toliko težav. Ta banka večinoma ni sklepala normalnih kreditnih poslov, ampak zelo zapletene in nepregledne posle. Zato potrebujemo veliko časa za razumevanje ozadij teh dogovorov. Večkrat se vprašam, kako je bilo mogoče financirati določene projekte, denimo z desetimi milijoni evrov kredita, namenjenega za dva milijona evrov vredno zemljišče. Uradno je s krediti vse v redu, vendar se porajajo sumi. Zato jih preiskujemo.
Kakšen je bil način delovanja Factor banke?
To je bila zelo specializirana banka z zelo specializiranim poslovnim modelom. Moj občutek je, da nekaterih nepremičninskih poslov nihče ni želel financirati – zato so po denar prišli v Factor banko. Zakaj je ta banka financirala projekt v ukrajinskem Harkovu, od Ljubljane oddaljenim 2000 kilometrov? Tega ne razumem. Ne morem si predstavljati, da je – malo karikirano – v Harkovu nekdo razmišljal: »Potrebujem nekaj milijonov evrov za projekt. Aha, logično, tam je neka svetovna banka z imenom Factor banka in ona ima denar zame.« Tak projekt je treba nadzirati. Kako ga boš nadziral od tukaj? Lahko zaupaš človeku, ki tam dela zate? Nočem reči, da ne zaupamo našim strankam. Vendar pa nekaterih kreditnih poslov ne razumem in ne najdem nikogar, ki bi mi lahko dal ustrezen odgovor.
Kaj pa če za odgovor vprašate prejšnjo upravo?
S prejšnjo upravo se o tem ne pogovarjamo.
Factor banka je kreditirala projekte v Ukrajini, Bolgariji, na Kosovu, prisotna je tudi drugje na Balkanu, pa na Cipru in v Moldaviji. Kakšna je izpostavljenost banke do projektov v tujini?
Zaradi prodaje delnic moldavske banke smo toženi, a bankini odvetniki menijo, da tožbe ne moremo izgubiti. V Bolgariji smo izpostavljeni za okoli 80 milijonov evrov, v Ukrajini za 30 milijonov evrov in tako dalje.
Do kakšne številke pridete, če seštejete vse slabe kredite?
Niso vsi krediti v tujini slabi. Med njimi so tudi projekti, kjer si lahko povrnemo denar, zato jih ne moremo metati v isti koš. Kakšna je ta številka, si ne upam reči.
Factor banka je za sklad Adriatic fund, ki ga je pred stečajem upravljala Poteza, hranil pet odstotkov delnic moldavske Agroindbanke. Factor banka je letos te delnice prodala moldavskemu poslovnežu Vitaluju Cebanuju, zaradi česar vas Adriatic Fund toži. Zakaj vaši odvetniki menijo, da tožbe ne morete izgubiti?
Ker menijo, da je Factor banka ravnala pravilno, tako da se s tem primerom sploh ne ukvarjam. Imamo večje težave.
Katere?
Različni nepremičninski posli. Včeraj (v torek, op. p.) sem bil v Zagrebu, kjer smo financirali stanovanjski blok in lahko pričakujemo, da bomo izgubili velik del danega kredita. Kreditojemalci pravijo, da nimajo denarja, ampak le projektno podjetje, ki se je pri nas zadolžilo.
Torej bo šlo podjetje v stečaj, vam pa bodo ostala stanovanja.
Trg danes ne dopušča, da bi stanovanja prodali po enaki ceni kot pred petimi leti. Vprašanje je, ali stanovanja prodati z nižjo ceno ali pa čakati in upati na rast cen nepremičnin. A lastnik nepremičnine je še vedno stranka. Jaz mu ne morem reči, da bomo stanovanja prodali. Stranka bo nato rekla, naj vzamemo stanovanja in tudi izgubo. Kaj bomo pa na to rekli?
Gre pri projektih, ki ste jih financiral v tujini, denimo v Bolgariji, za slovenske investitorje?
Ne, vsaj uradno ne.
Izredna uprava Factor banke je vložila dve ovadbi. Lahko poveste kaj več?
Ne, ovadbe ima tožilstvo, ki vodi postopke po svoji presoji.
Svet Banke Slovenije je pred kratkim zahteval revizijo celotnega poslovanja in upravljanja Factor banke med letoma 2006 in 2012. Boste najeli forenzike?
Še ne vem. To odločitev Banke Slovenije smo tudi mi brali le v izjavi za javnost po seji Sveta Banke Slovenije.
Uradno pa ste le obveščeni.
Doslej nismo dobili drugega kot odločbo o imenovanju izredne uprave, s katero nam Banka Slovenije med drugim nalaga tudi, da moramo sume nepravilnosti nekdanjega vodstva in tudi strank prijaviti. Tako zadnja odločitev sveta Banke Slovenije ni bistveno drugačna od osnovnih izhodišč. Če so v nekem poslu ugotovljene nepravilnosti, moramo začeti preiskovati. Logično je, da pri tem potrebujemo zunanje svetovalce, profesionalce. Sem pa tisto jutro, ko je bila odločitev Banke Slovenije objavljena, takoj dobil prva povpraševanja svetovalnih podjetij, kdaj lahko ponudijo svoje storitve. Zdaj si lahko predstavljate, kakšen pritisk imamo s te strani.
Pri Factor banki najbolj izstopata dve imeni, in sicer Darko Horvat ter Herman Rigelnik. Ali lahko pričakujemo, da bosta odgovarjala za to, da bo potop banke obremenil tudi davkoplačevalce?
Davkoplačevalce popolnoma razumem, tudi jaz plačam davek v Sloveniji. Absolutno jasno mi je, da pričakujejo odgovor na vprašanje, kdo je kriv za to. Tudi mi si ne smemo zakriti oči in pozabiti na preteklost. Mi želimo dobiti denar nazaj in najti tiste, ki so odgovorni za to. Ali je bil to gospod Horvat, gospod Rigelnik ali gospodje x, y, z, me ne zanima. Zakaj ne? Ker bi postali paranoični in se osredotočali na krivce za potop. To nam ne koristi. Naš pristop je zato obraten. Osredotočimo se na pridobivanje denarja, kjer pa opazimo sume nepravilnosti, vložimo ovadbo. S tem smo še začeli, imamo kar nekaj primerov, a o njih trenutno še ne morem govoriti.
Več primerov, ki se kuhajo ali so že poslani na tožilstvo?
Ki se kuhajo. Pri tem moramo upoštevati zakonodajo, saj nismo v banana republiki. Na tem delamo in na mizi imamo nekaj zelo zanimivih primerov. Vsak davkoplačevalec ima pravico vedeti, kaj se dela z njegovim denarjem. A ne gre za to, da začnemo o teh primerih razpravljati. Sicer najbolje da organiziramo dan odprtih vrat, da si bo vsak Slovenec lahko ogledal kreditne mape.
Saj k temu vas poziva del politike.
Super kajne. Ampak tako ne gre.
Banko nameravate zapreti do konca leta 2016. Ali se je odnos komitentov do banke zaradi nadzorovane likvidacije spremenil?
Se je, saj nekatere stranke menijo, da jim to daje tri leta več časa. Zahtevajo moratorij na posojilo, česar pa mi brez časovnega načrta poplačila in plana aktivnosti ne moremo sprejeti. S strankami smo pripravljeni sodelovati, če so one pripravljene sodelovati z nami. Lahko jim damo čas, ne pa tudi novega denarja. Sicer pa se nam tveganje vsak dan, ko nam stranka ne plača, povečuje. Ta teden je tu sedel gospod, ki je od mene želel, da mu ne obračunavamo obresti. Vprašal sem ga, ali meni, da pri nas denar raste v kleti. Mi smo ta denar za njegovo posojilo dobili in zanj vsak dan plačamo obresti. Vsak dan, ko nam kreditojemalec ne plača, imamo mi izgubo.
So stranke zaradi nadzorovane likvidacije bolj pogumne v pogajanjih z vami? Se želijo pogoditi za plačilo kredita z diskontom?
To je logično. Imamo občutek, da nekatere stranke v banki vidijo razprodajo in zahtevajo diskont, ker se bo banka zaprla. Take zahteve pošiljajo tudi pisno.
Ali kreditojemalcu odobrite diskont, če predčasno odplača kredit?
Za to ni nobenega razloga. Tudi če nekdo zahteva diskont, moramo mi vse narediti, da dobimo denar povrnjen v celoti. Predvidevam, da bo enkrat v prihodnosti revizija ali pa državna komisija preverjala naše delovanje in jih bo morda zanimalo, zakaj nismo nekomu namesto 20-odstotnega diskonta odobrili 18-odstotnega. Mi bomo v prvem četrtletju prihodnje leto pripravili razpis za prodajo dela našega portfelja, ki bi bil lahko zanimiv za druge investitorje, predvsem banke. S tem bomo dobili tržno ceno tudi za kredite, ki jih ne bomo uspeli prodati. Ta tržna cena bo naše izhodišče in nihče nam ne bo mogel očitati, da nismo zahtevali večjega poplačila.
Kaj za kreditojemalca pomeni, če se mu kredit izteče po letu 2016, ko naj bi banka prenehala poslovati?
Mi še ne vemo, ali bo Bruselj potrdil naš predlog, da s poslovanjem prenehamo konec leta 2016. Zato ostaja vprašanje, kdaj bomo končali. Po drugi strani pa je odvisno tudi, za katerega kreditojemalca gre. Prihodnje leto bomo objavili razpis, da bodo banke lahko kupile dobre kredite. Verjetno nam bodo ostali slabi krediti za projekte, ki jih ne bomo mogli prodati. Da bi dobra stranka, ki redno poplačuje kredite, v tej banki ostala do leta 2016, si v praksi ne morem predstavljati.
Kakšen razpis bo prihodnje leto?
Naš cilj je prodaja kreditnega portfelja. Zato bomo na razpisu ponudili različne pakete kreditov in povabili vse zainteresirane. Razvrščeni bodo po bonitetah, saj ni pametno ponujati kreditov z boniteto A in boniteto E v istem paketu. Krediti bodo uvrščeni v pakete tudi po regijah, saj če je nekdo zainteresiran za kredite, odobrene za kosovske projekte, ni nujno, da ga zanimajo tudi hrvaški projekti.
Koga zanima nakup vašega portfelja?
Imamo povpraševanja bank iz Slovenije in različnih tujih skladov.
Kaj jih najbolj zanima?
Različno. Nekateri se zanimajo za nepremičnine, banke za kredite. Banka namreč potrebuje veliko časa, da pridobi novo stranko. Za banke je torej odlična priložnost, da v kratkem času dobijo večje število novih strank
Še dva tedna manjkata do famoznega 13. decembra, ko bodo objavljeni rezultati pregledov bank. Kaj pričakujete?
Ne poznam rezultatov, jasno pa je, da dokapitalizacije bank potrebujemo. Ključno vprašanje pa je, kako naprej. Ali bomo nadaljevali s preteklim ravnanjem, bolje nadzirali, uvedli druge spremembe? Pomembno je, kaj smo se iz te krize naučili. Vsak dan prihaja na dan veliko nepravilnosti, katerih ponavljanja nikakor ne smemo dopustiti. A jok nam ne bo pomagal, treba se je le naučiti, česa jutri ne smemo delati. Ne sicer v tej banki, ki se bo zaprla, a njeni zaposleni bodo našli druge službe. In česa ne smejo narediti? Ne sprejeti vsega, kar jim bodo novi šefi naložili. Včasih je treba imeti svoje neodvisno mnenje in za njim stati.
