Tiskane izdaje
V nasprotju s pričakovanji je izvolitev Donalda Trumpa indeks Dow Jones in vrednost dolarja ponesla do novih zgodovinskih rekordov. Trumpove predvolilne obljube o spodbudah ameriškega gospodarstva podžigajo pričakovanja o prihodnji stopnji inflacije, to povečuje verjetnost decembrskega dviga obrestne mere v FED, vse skupaj pa se izraža v rasti dolarja.
Vrednost plemenitih kovin, katerih cena je izražena v dolarjih, po eni strani zato pada zaradi rasti ameriške valute, po drugi pa, ker denar ni s pobegnil s kapitalskih trgov v varno zavetje zlata in srebra.
Če bo FED decembra res zvišal temeljno obrestno mero, bo to sprožilo dodatne tektonske premike kapitala s trga plemenitih kovin na trg obveznic, katerih donosnost se bo zvišala. Če pa dviga ne bo, bi to pomenilo, da centralni bankirji še ne verjamejo v zdravstveno stanje ameriškega gospodarstva in trg bi najverjetneje spet iskal zavetje v plemenitih kovinah.
Ni pa špekulativni denar edini dejavnik, ki vpliva na ceno zlata. Pomembno je tudi povpraševanje zlatarske industrije. Indija, kjer rumena kovina pomeni pravi družbeni fetiš, je daleč največja uvoznica zlata, njen letni uvoz znaša od 800 do 900 ton oziroma tretjino letnega izkopa. To pa ni po godu indijski vladi, ki bi raje videla, da bi njeni državljani več varčevali v državnih vrednostnih papirjih in tako več posojali za namene državnega proračuna.
Z uvajanjem restriktivnih kvot na uvoz zlata in z višanjem davkov v zlatarski industriji je vladi letošnji uvoz v primerjavi z lanskim uspelo celo za polovico zmanjšati.
