Tiskane izdaje
Tema pogovora pri Junckerju, ki bo predvidoma bolj splošen, bo NLB. Slovenska želja je še vedno odlog privatizacije, ki bi po zavezah evropski komisiji iz leta 2013 morala biti izpeljana letos in prihodnje leto (skupno 75 odstotkov minus ena delnica). Pri Vestagerjevi sicer zavračajo popolni odlog privatizacije.
Po besedah ministrice Vraničar Ermanove je treba s približevanjem rokov za posamezna dejanja »intenzivirati pogovore na vseh ravneh«.
Izhodišča za pogovore bo vlada obravnavala predvidoma v četrtek. »Verjamem, da imamo možnost ponuditi ustrezne predloge, ki zagotavljajo pošteno rešitev nastale situacije in so skladni z duhom in namenom dodeljene državne pomoči ne le v primeru NLB, ampak v splošnem s pravili EU,« je povedala ministrica.
V evropski komisiji na zadnjem sestanku ministrice in Vestagerjeve pred dvema tednoma po pričakovanju niso bili pripravljeni popuščati glede izpolnjevanje slovenske zaveze po prodaji 75 odstotkov minus ene delnice NLB. Zaveza je obravnavana kot zagotavljanje dolgotrajne vzdržnosti banke in leta 2013 je bila pogoj za odobritev znatne državne pomoči. »Odgovornost držav članic je, da izpolnijo svoje zaveze,« so sporočili.
Po tedanjih navedbah ministrice Vraničar Ermanove se je evropska komisija pripravljena pogovarjati o postopku »pred-IPO«. V njem bi Slovenija kmalu prodala manjši delež banke enemu ali več kupcem. Omenja se, denimo, EBRD.
Drugi scenarij, ki bo v prihodnjih dneh in tednih obravnavan na tehničnih pogovorih, je kreativna (out of the box) rešitev, ki predvideva denarna plačila NLB državi, ki je zagotovila državno pomoč, v vrednosti 75 odstotkov knjigovodske vrednosti balkanskih podružnic. Denar bi banka postopoma izplačala v slovenski proračun.
A vprašanje je, s kakšnimi novimi stališči in predlogi se bosta ministrica in premier v petek podala v Bruselj, saj bo vlada o njih in tako imenovanem, za zdaj še skrivnostnem »tretjem scenariju«, kot rečeno, odločala v četrtek.
Neusklajenost v vladi in koaliciji?
Dodatna vprašanja sproža tudi očitna politična neusklajenost med različnimi udi oblasti. Po eni strani je vladajoča koalicija že v ponedeljek, še pred vladno sejo, izrecno zavrnila omenjena kompromisna scenarija, ki sta bila na mizi med srečanjem ministrice in komisarke - z ministrstva za finance pa so nato sporočili, da s strokovnjaki evropske komisije »še usklajujejo možne ukrepe za spremembo prodajnih zavez za NLB, o katerih sta ministrica in evropska komisarka za konkurenco govorili na zadnjem sestanku.«
Realno gledano, bo v petek zagotovo na mizi odlog prodaje banke. Do konca leta, ko poteče rok, ne bo več časa za kakršnokoli prodajo, s čimer bi se lahko sprožile veljavne zaveze, ki v primeru kršitve predvidevajo, da bi morala Cerarjeva še ta mesec določiti prodajnega skrbnika (potrdila bi ga evropska komisija), ki bi organiziral prodajo njene dobičkonosne mreže na Balkanu.
Ni skrivnost, da temu v skupini NLB močno nasprotujejo. Tudi predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak, ki ob robu srečanja bančnikov na Brdu pri Kranju samega prodajnega postopka ni želel komentirati, nam je poudaril, da »računa na razum slovenske in evropske strani, da ne bodo uničili mednarodne bančne skupine.«
NLB letos kljub zavezam z rekordnim dobičkom
Skupina NLB lahko letos računa na zgodovinsko visok dobiček in dividende, ki jih bo plačala slovenski državi. Po nekaterih ocenah bi jih bilo lahko za vsaj 150 milijonov evrov. Tak pričakovani poslovni izid je toliko bolj upoštevanja vreden ob dejstvu, da NLB še vežejo zelo omejevalne zaveze, dane evropski komisiji. Skupina NLB je že ob polletju ustvarila dobrih 117 milijonov čistega dobička in je zdaj po naših podatkih zelo zanimiva potencialne investitorje.
Po mnenju poznavalcev bi bila za NLB lahko najbolj pragmatična in realistična rešitev, če bi se lahko s komisijo, ob sprejemljivih kompenzacijskih ukrepih, dogovorili za enoletni odlog prodaje, nato pa bi za zdaj zelo dobičkonosno banko s prodajo prek javne ponudbe delnic brez težav pridobili nazaj dobre 1,5 milijarde evrov, kolikor je znašal vložek davkoplačevalcev ob dokapitalizaciji 2013 - ob tem, da bi država še obdržala 25 odstotkov plus zlato delnico.
Še večji izplen, s katerim bi pokrili še stroške dokapitalizacij iz 2011 in 2012, bi lahko po nekaterih ocenah iztržili, če bi NLB prodali strateškemu investitorju.
Pomembno je še nekaj: kar tri banke iz skupine NLB na Balkanu (Kosovo, Makedonija, Republika Srbska) so v svojem okolju sistemske, pomembno vlogo imata tudi banki v Srbiji in Črni Gori, zato bi pričakovali, da bo evropska komisija pri odločitvah o njihovi prihodnosti upoštevati tudi geopolitične vidike in prihodnjo stabilnost na vedno dokaj nestabilnem Balkanu. Tudi to bi lahko bil eden od dodatnih slovenskih argumentov na petkovih pogovorih v Bruslju.
