Tiskane izdaje
Ljubljana - Corina Cretu, evropska komisarka za regionalno politiko, se je na eno svojih prvih poti iz Bruslja napotila v Slovenijo, kjer je pohvalila naše prihodnje načrte glede črpanja evropskih sredstev in potrdila, da je naša država pri črpanju uspešna, saj je med 28 članicami EU na desetem mestu.
Evropska komisarka je povedala, da je Slovenija pri črpanju sredstev zelo dobra tako pri Evropskem regionalnem skladu kakor tudi pri Evropskem socialnem skladu, zamude, ki jih imamo pri Evropskem kohezijskem skladu pa so, glede na njegove infrastrukturne projekte, bolj razumljive. Komisarka Corina Cretu: »Evropska komisija je zelo zadovoljna s Slovenijo, ki je zanesljiva partnerica.« Pohvalila je samo mesto novinarske konference, Muzej sodobne umetnosti (MSUM), rekoč, da je tudi ta muzej, kjer imamo razstavljene mednarodne avtorje, tudi romunske, »dokaz, kako koristno in dobro ste v Sloveniji uporabili evropska sredstva«. Včeraj se je srečala še s premierom Mirom Cerarjem, danes pa si bo ogledala nekaj dobrih primerov, ki so nastali s pomočjo evropskega denarja: od projektov v Škocjanski jami do posodobljene proge Divača–Koper in tovarno Mitol.
Samo en operativni program je zelo dobra odločitev
Slovenija ima potrjen partnerski sporazum in od decembra tudi operativni porgram za novo obdobje 2014-2020. Komisarka je za zelo primerno označila slovensko spremembo prednostnih nalog, potem ko smo se odločili, da bomo spodbujali konkurenčnost, inovacije in nizkoogljično gospodarstvo z ukrepi, ki jih bomo izvajali z enim samim operativnim programom, ki pa pokriva več skladov hkrati. Komisarka: »Ta odločitev je bila vaša, ni bila najlažja, ampak nedvomno ena od najboljših odločitev.« Še posebej pa evropska komisija pri Sloveniji ceni, da je v svoj operativni program zapisala jasen cilj: vzpostaviti uravnotežen razvoj v vsej državi in se zato tudi več sredstev namenja manj razvitemu vzhodnemu delu države. Cretu: »To zelo cenimo, saj se moramo z nekaterimi državami trdo pogajati, da bi namenjala sredstva tudi manj razvitim delom svojih držav in ne samo prestolnici.«
Štiri osi razvoja
Ministrica Alenka Smerkolj je dejala, da se bo Slovenija pri svojem novem finančnem obdobju 2014–2020 osredotočila na štiri glavne osi razvoja, ki ga želi podpirati z evropskimi sredstvi: to so raziskave in inovacije, informacijsko-komunikacijske tehnologije, povečanje konkurenčnosti malih in srednje velikih podjetij ter vlaganje v projekte za spodbujanje zelenega gospodarstva. Evropska komisarka je ob tem dejala, da bo skozi te načrte v Sloveniji podprtih več kakor 7700 podjetij, več kakor tisoč delovnih mest, v njih bo vključenih več kakor 25.000 posameznikov, posebej se bo osredotočalo na tiste, ki so že dalj časa brezposelni, v širokopasovna omrežja se bo povezalo dodatnih 21.000 gospodinjstev.
Prvi na vrsti (stari) kohezijski projekti
Na vprašanje Dela, kako je z goljufijami pri črpanju evropskih sredstev v Sloveniji in v EU nasploh, sta tako komisarka Cretu kakor ministrica Smerkoljeva zatrdili, da zagovarjata ničelno toleranco do teh pojavov. Na ravni EU je stopnja teh napak 6,9-odstotna, znotraj njih je le 0,5 odstotka goljufij, je dejala komisarka. Bolj kakor goljufije naj bi bile v ospredju (ne)sposobnosti javne administracije, ki procesira izvajanje črpanja. Zato naj bi se povečala tudi sredstva za tehnično pomoč za administracijo, da bi tako okrepili nadzor nad porabo evropskih sredstev.
Smerkoljeva pa je potrdila, da sta morali zaradi goljufij pri črpanju evropskih sredstvih prav v teh dneh dve podjetji odpovedati pogodbe.
In kdaj lahko pričakujemo prve javne razpise za sredstva iz nove finančne perspektive? Po pripravi pomembnih dokumentov, začenši z nacionalno uredbo, ki naj bi bila na vladi že v začetku marca, se pričakuje prve odločbe še pred poletjem. Prvi bi lahko bili na vrsti kohezijski projekti – (znanih 11 projektov), ki so že pripravljeni, a jim v stari perspektivi ni uspelo; seveda bodo morali ustrezati tudi zahtevam iz novega perspektive. A letos je na vrsti tudi črpanje evropskih sredstev še iz obdobja 2007–2014, kjer je Slovenija pospešila in lani počrpala rekordnih 845 milijonov evrov, letos jih mora še 700 milijonov.
