Črpanje evropskih sredstev je porazno

Ljubljana – V uspešnost črpanja evropskih sredstev ne verjame niti minister za gospodarstvo Stanko Stepišnik, saj je pred kratkim dejal, da je stanje strahotno slabo. Problemi, zakaj smo neuspešni pri gospodarjenju z edinim naložbenim denarjem, se še kar množijo.

Črpanje več kot štirih milijard evrov, ki jih je Slovenija dobila za finančno obdobje 2007–2013, se končuje, čeprav na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) poudarjajo: »Ključno je, da upravičeni izdatki nastanejo do 31. decembra leta 2015. Samo ti bodo upravičeni do povračila iz EU.«

A veliki projekti padajo kakor »muhe«. Pred komaj mesecem dni se je, denimo, država odločila, da velike naložbe v širitev Aerodroma Ljubljana ne bo. MGRT: »Predvidena višina sofinanciranja je bila dobrih 15 milijonov evrov. Izvajajo se aktivnosti, da se sredstva ne izgubijo.« Drugi tir Koper–Divača bomo dobili, je bilo sklenjeno konec prejšnjega tedna, a v naslednji perspektivi – kot vemo, so o njem začeli pripravljati načrte že precej pred našo prvo finančno perspektivo 2004–2006. Ministrstvo za gospodarstvo je tako menda že prejelo 11 dodatnih projektov v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture 2007–2013, in sicer s področja odvajanja in čiščenja odpadne vode in preskrbe s pitno vodo.

Toda tudi če so projekti za koriščenje evropskih sredstev prestali vse faze, se lahko zatakne na koncu, ali kakor pravi Boris Jež, predsednik uprave Vipava 1894, je temeljni problem pri koriščenju teh sredstev, da banke ne zagotavljajo premostitvenih kreditov za sicer že odobreno evropsko financiranje. Štefan Čelan, župan mestne občine Ptuj, našteva številne težave, ki spremljajo vsakdan črpanja evropskih sredstev. Med večjimi je po njegovem mnenju gotovo dejstvo, da se ob vsakokratni menjavi vlade zamenjajo tudi ključni ljudje, ki naj bi upravljali sredstva iz evropskih skladov, novi pa nimajo ne znanja ne kompetenc, da bi lahko nadaljevali delo pri skrbi za evropska sredstva in njihovo smiselno porabo. Tako menijo tudi na Gospodarski zbornici Slovenije, kjer pravijo, da so ministru Stanku Stepišniku javno predlagali: »Imenovati je treba visoko usposobljeno krizno skupino, ki bo v letih 2013 in 2014 bedela nad izvajanjem projektov, ki se izvajajo. In nad administracijo, ki bo upoštevala vsebino, ne zgolj formo.«

Finančna perspektiva koriščenja evropskih sredstev za obdobje 2007–2013 se nezadržno končuje in na MGRT (ki je organ upravljanja teh sredstev) hitijo z nekakšnimi akcijskimi načrti, s katerimi bi ubranili »kakršnokoli izgubo sredstev«. A trenutno je uradni položaj črpanja jasen: od razpoložljivih 4,1 milijarde evrov evropskih sredstev smo jih počrpali polovico.