Čufer v Bruslju: Načrt ne bo spodletel

Bruselj – »Načrt ne bo spodletel,« je minister za finance Uroš Čufer zatrdil ob robu zasedanja finančnih ministrov EU. Odgovarjal je na vprašanje, ali bo Slovenija zaprosila za pomoč, če stabilizacijski in reformni program ne bo uspešen.

Njegovi kolegi v evrski skupini so načrte, ki jim jih je predstavil, vzeli na znanje. »Odziva ni bilo,« je povedal. Evropska komisija da načrte proučuje. O njih se bo izrekla 29. maja, ko bo izdala priporočila članicam o reformnih in javnofinančnih korakih. Po Čuferjevih besedah je do konca maja še veliko časa za pogovore. Kaj mora narediti slovenska vlada, je že tako nedvoumno – urediti bančni sektor, utrditi javne finance in urediti razdolževanje podjetij. Ljubljana bi stvari morala urediti sama.

Slovenija bi se sicer utegnila znajti v posebnem postopku, v katerem bi se morala zavezati k ukrepom v konkretnih časovnih rokih. Tudi konec maja, ko bo komisija ocenila ukrepe, bi še lahko ostala pod posebnim drobnogledom. Največja težava po oceni Bruslja so banke; pričakujejo zagotovitev zaupanja v trdnost bančnega sistema. »Problemov se zavedamo. Odzvati se moramo odločno, hitro in kakovostno,« je povedal minister.

Po njegovih besedah mora Slovenija čim prej prenesti prve terjatve na slabo banko. Pričakovati je, da bodo v prihodnjih mesecih še spreminjali reformno-stabilizacijske ukrepe glede na njihovo delovanje v praksi. Napovedal je, da bodo nadaljnji ukrepi najbrž glede proračunskih izdatkov. Zavrnil je informacije (pisanje Reutersa) o nezadovoljstvu EU s sprejetim programom in zahtevah po strožjih ukrepih, češ da so napačne.

Zagotovil je tudi, da uspešna zadolžitev Slovenije ne bo zmanjšala vneme vlade za reforme in varčevanje. Spremljali bodo postopek prodaje petnajstih podjetij v (delni) državni lasti. Nočejo pa se osredotočiti na čas; upoštevali naj bi, koliko denarja bodo dobili. Prvemu svežnju naj bi sledile še prodaje drugih podjetij.

Finančni ministri EU so se sicer seznanili z namero komisije, da oceni, ali so predvideni ukrepi v Sloveniji in Španiji zadostni za spopadanje z izzivi, ki so pred njima. Nato naj bi odločili o nadaljnjih ukrepih.