Izžrebali prve štiri nagrajence v igri z računi

Finančna uprava je včeraj zvečer prvič razdelila 31 tisoč evrov med izžrebance v nagradni igri Vklopi razum, vzemi račun  - no, četrtino je obdržala za dohodnino.

Objavljeno
14. april 2016 21.27
K. F.
K. F.

Ljubljana – Prvo žrebanje v nagradni igri so na 2. drugem programu Televizije Slovenija predvajali včeraj zvečer ob 21.uri in 15 minut.

»Glavno nagrado v višini 15.000 evrov je prejela Aleksandra Babić iz Ljubljane, drugo nagrado v višini 10.000 evrov Romana Grilj iz Moravč, nagrado v višini 5000 evrov pa Lea Zupe iz Rač. Dodatna nagrada v višini 1.000 evrov pa gre v roke Marjanu Tavčarju iz Dutovlj,« so sporočili iz finančne uprave.

Z odzivom potrošnikov med prvim krogom igre so bili  »zelo zadovoljna, saj so potrošniki v prvih treh mesecih nagradne igre preverili skoraj 7,8 milijona računov, od tega jih 144.857 ali 1,86 odstotka ni bilo nepotrjenih na finančni upravi«.

Tudi v naslednjih treh krogih igre bodo izžrebali štiri denarne nagrade: 15.000 evrov, 10.000 evrov, 5000 evrov in 1000 evrov samo za igralce, ki v nagradni igri sodelujejo prek mobilne aplikacije ali prek odprtega portala e-Davki na spletni strani finančne uprave. Tako bodo v vsakem krogu podelili za 31 tisoč evrov denarnih nagrad, a prireditelj bo 25 odstotkov takoj nakazal na račun za dohodnino. Pozneje bodo nagrade štele tudi v skupno davčno osnovo prejemnikov, pri tem bo finančna uprava upoštevala akontacijo dohodnine.

Konkurenca ni bilo malo, saj so na finančni upravi med prvim krogom zbiranja računov, ki je trajalo od 2. januarja do 31. marca dobili 664.077 paketov računov:  556.484 ali 84 odstotkov elektronskih in 107.593 ali 16 odstotkov v pisemskih ovojnicah. V vsakem paketu mora biti 10 računov različnih izdajateljev, ki so jih ti kupcem izročili, odkar so davčne blagajne obvezne. Od 1. aprila poteka drugi krog nagradne igre Vklopi razum, vzemi račun, ki bo zaključil 30. junija.

Slovenci so se že igrali z računi

Slovenci so nagradno igro z računi in privlačnimi nagradami, tudi avtomobilom, spoznali leta 1999, ko je država uvedla davek na dodano vrednost. »Dobili smo veliko računov. Takrat se je 150 inšpektorjev ukvarjalo le s tem. Če so odkrili napako pri DDV, so preverili še širše poslovanje izdajatelja,« je za delo obujal spomine  tedanji generalni direktor davčne uprave (Durs) Stojan Grilj.

Davčne uprave zdaj ni več: od 12. aprila 2014 velja zakon o finančni upravi, v katero sta se štiri mesece pozneje 1. avgusta povezali davčna in carinska služba. »Zato smo 12. april izbrali za dan Finančne uprave republike Slovenije,« poudarjajo v generalnem finančnem uradu.

V finančni upravi  je zdaj zaposlenih 3.612 uslužbencev, kar je za 4,2 odstotka manj kot ob združitvi carinske in davčne uprave pred dvema letoma. Lani so zbrali 14,1 milijarde evrov javnofinančnih prihodkov za proračune države, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, občin in posredno tudi Evropske unije. To je 3,8 odstotka več kakor leta 2014.