Tiskane izdaje
Ljubljana - December je edini mesec v letu, za katerega v zakonu o dohodnini velja posebna ureditev. Tako je zaradi daril, ki jih konec leta od delodajalcev svojih staršev dobijo otroci do petnajstega leta starosti. Za starejše zakonodajalec najbrž predvideva, da ne verjamejo več ne v dedka Mraza ne v Božička.
Decembrska darila, ki jih otrokom zaposlenih podarijo njihovi delodajalci, so za državljane tako pomembna, da jih zakon o dohodnini uvršča med neobdavčene izjeme, a le, če niso predraga. V zakonu o dohodnini jih omenja 39. člen o bonitetah, ki določa: »Če delodajalec podari otroku delojemalca darilo decembra, se vrednost darila ne všteva v davčno osnovo delojemalca, če njegova vrednost ne presega 42 evrov. To velja za darilo otroku do 15. leta starosti.«
Na finančni upravi dodajajo, da morajo biti za neobdavčeno darilo torej izpolnjena vsa tri merila: »Izjema velja le, če so torej izpolnjena vsa tri merila - mesec december, znesek do 42 evrov in starost otroka največ 15 let - drugače je darilo obdavčeno. Neobdavčeni znesek decembrskih daril za otroke je še vedno enak, kot je bil 1. januarja 2007, ko je začel veljati sedanji dohodninski zakon.
Tudi darilo, ki ga otrokom svojih članov podarijo sindikati, ni brez pravil, kažejo pojasnila finančne uprave: »Če govorimo o obdaritvi iz plačanih članarin, darilo ni predmet obdavčitve po zakonu o dohodnini. Če pa denar za obdaritev ne izvira iz plačanih članarin, je darilo obdavčeno kot drug dohodek, kadar vrednost presega 42 evrov ali če skupna vrednost vseh daril, prejetih v davčnem letu od istega sindikata, presega 84 evrov.«
Do trinajst evrov
V zakonu o dohodnini so decembrska darila posebej urejena le za otroke do 15. leta starosti. Druga pravila o obdavčitvi bonitet in ugodnosti, ki jih zakon ne uvršča mednje, veljajo vse leto. Tudi za zaposlene v podjetju velja meja pri neobdavčenem znesku daril oziroma ugodnosti, poudarjajo na finančni upravi: »Darila, ki jih delodajalec zagotovi sedanjemu, nekdanjemu ali prihodnjemu delojemalcu ali njegovemu družinskemu članu, štejejo za boniteto, ki je skupaj s plačo obdavčljiva z dohodnino.«
Neobdavčena izjema so ugodnosti za zaposlene do vrednosti 13 evrov, a le če niso prepogoste: »Bonitete do te vrednosti, ki jih delodajalec delojemalcu ne zagotavlja redno ali pogosto, se ne vključujejo v davčno osnovo delojemalca.« Na finančni upravi poudarjajo, da ta določba velja le za bonitete, ki izvirajo iz delovnega razmerja.
Darila podjetij za posameznike, ki niso zaposleni v podjetju, so obdavčena, če vrednost preseže 42 evrov za posamezno darilo ali če skupna letna vrednost daril podjetja za prejemnika, ki ni zaposlen v družbi, preseže 84 evrov, pojasnjujejo na finančni upravi: »Darovalec izračuna in plača akontacijo dohodnine, ki znaša 25 odstotkov vrednosti darila. Fizična oseba, ki prejme darilo, mora pravni osebi predložiti svojo davčno številko. Če tega ne stori, ji darila ne sme izročiti.«
Ugodnosti s seznama
Po 39. členu zakona o dohodnini je »boniteta vsaka ugodnost v obliki proizvoda, storitve ali druge ugodnosti v naravi,« ki jo delojemalcu ali njegovemu družinskemu članu v povezavi z zaposlitvijo zagotovi delodajalec ali druga oseba. Poleg daril, ki smo jih opisali, zakon našteva še sedem obdavčljivih ugodnosti: osebno vozilo za zasebne poti, nastanitev, posojilo brez obresti ali z obrestno mero, ki je nižja od tržne, popust pri prodaji blaga in storitev, izobraževanje, zavarovalne premije in podobna plačila ter pravico delojemalcev do nakupa delnic.
Med neobdavčljive ugodnosti zakon poleg že omenjenih izplačil za zaposlene in posameznike, ki ne delajo v podjetju, med drugim uvršča regresirano prehrano med delom, pogostitve ob praznovanjih in parkirni prostor za zaposlene.
Pri odmeri dohodnine za leto 2012 je o bonitetah poročalo 130.431 ali 12,99 odstotka zavezancev - skupaj so imeli za 52,8 milijona evrov bonitet ali povprečno 405 evrov na zavezanca.
