Tiskane izdaje
Novi zakon o davku na finančne storitve in obsežne spremembe in dopolnitve zakon o dohodnini, davku od dohodkov pravnih oseb in davčnem postopku so objavljeni v 94. številki uradnega lista z datumom izida 10. december 2012. Tako novi zakon kot trije zakoni o spremembah in dopolnitvah bodo vplivali na davčne obveznosti zavezancev po 1. januarju 2013. Davčna uprava je na svoji spletni strani objavila temeljna pojasnila o zakonu o davku na finančne storitve ter o spremembah in dopolnitvah zakonov o dohodnini in davku od dohodkov pravnih oseb.
Davek na finančne storitve 6,5 odstotka
Zakona o davku na finančne storitve se je hitro prijelo ime davek na položnice. Veljati bo začel petnajsti dan po objavi v uradnem listu, podrobnejši vsebina in oblika obrazca za obračun nove dajatve ter navodila za izpolnjevanje morajo biti pripravljeni v 30 dneh po uveljavitvi zakona. Zakon predpisuje 6,5-odstotno stopnjo obdavčitve.
»Davčni zavezanci za davek na finančne storitve bodo banke, druge finančne institucije in druge osebe, ki izvajajo finančne storitve, za katere je predvidena obdavčitev po tem zakonu, vključno s podružnicami tujih bank in poslovnimi enotami tujih pravnih oseb v Republiki Sloveniji ter vključno s tistimi tujimi osebami, ki po materialni zakonodaji lahko opravljajo finančne storitve v Republiki Sloveniji neposredno,« pojasnjujejo v davčni upravi.
Na seznamu finančnih poslov, ki bodo vir prihodkov za novo dajatev, so tudi storitve, ki jih vsi dobro poznamo, saj se vsaj minimalnemu poslovanju z banko skoraj ni mogoče izogniti: zakon torej našteva tudi transakcije v zvezi z depoziti in tekočimi oziroma transakcijskimi računi, plačili, nakazili, dolgovi, čeki in drugimi plačilnimi instrumenti ter transakcije v zvezi z valuto, bankovci in kovanci, ki so zakonito plačilno sredstvo.
Z novim davkom bodo na splošno obremenjene finančne storitve, ki so oproščene davka na dodano vrednost (DDV), razen storitev, ki jih novi zakon še vedno uvršča med izjeme. Po pojasnilih davčne uprave ne bodo obdavčene transakcije in posredovanje z delnicami, deleži v podjetjih ali združenjih, obveznicami in drugimi vrednostnimi papirji ter upravljanje investicijskih skladov, čeprav so tudi te storitve oproščene plačila DDV. Med storitvami, ki bodo dajatve prav tako oproščene, so poleg storitev, ki so obdavčene z DDV oziroma z davkom od prometa zavarovalnih poslov, še finančne storitve, ki jih opravijo določene ustanove, na primer Banka Slovenije, Evropska centralna banka, Evropska unija...
Zakon določa, da bodo zavezanci za davek dajatev prvič pobrali po prvem trimesečju leta 2013, o čemer davčna uprava pojasnjuje: »Davčni zavezanci bodo prvič obračunali davek po tem zakonu za tretji mesec, ki sledi mesecu, v katerem je bil zakon uveljavljen, torej za davčno obdobje marec 2013.« Novi zakon o davku na finančne storitve namreč začne veljati petnajsti dan po objavi v uradnem listu.
Med obravnavo zakona v državnem zboru so posebej opozicijski poslanci opozarjali, da bo nova dajatev še otežila poslovanje bank, še več poslancev pa je menilo, da bodo ponudniki finančnih storitev zaradi nove dajatve storitve podražili in novo breme prevalili na potrošnike.
Davek od dohodkov pravnih oseb
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o davku od dohodkov pravnih oseb je začel veljati dan po objavi v uradnem, a se, kot poudarjajo v davčni upravi, »uporablja za davčna leta, ki se začnejo od vključno 1. januarja 2013«.
Spremembe in dopolnitve zakona o davku od dohodkov pravnih oseb za gospodarske družbe uvajajo načelo obdavčitve z upoštevanjem normiranih odhodkov. Odločitev za takšno obdavčitev bo prostovoljna, na voljo pa bo le zavezancem, pri katerih letni dohodki ne presežejo 50.000 evrov. Zavezanci, ki želijo ugotavljati davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov, so dolžni to priglasiti, pojasnjujejo v davčni upravi: »Za uporabo sistema poenostavljenega ugotavljanja davčne osnove je določena zgornja meja prihodkov v višini 50.000 evrov, ki se ugotavljajo v skladu s pravili o računovodenju, ter višina normiranih odhodkov v višini 70 odstotkov davčno priznanih prihodkov. Davčna osnova se ugotavlja podlagi davčno priznanih prihodkov in normiranih odhodkov.
Dejanski stroški, davčne olajšave in davčna izguba se ne priznajo. Davčno obdobje je v tem primeru koledarsko leto. Spremljanje oziroma tekoče preverjanje izpolnjevanja pogojev je obveznost davčnega zavezanca.«
Spremembe in dopolnitve zakona o davku od dohodkov pravnih oseb omejujejo možnost koriščenja davčne izgube iz preteklih obdobjih – doslej je zakon omogoča uporabo 100 odstotkov izgube, po novem dopušča polovico. »Z novelo zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2I) se omejuje koriščenje izgub iz preteklih davčnih obdobij na največ 50 odstotkov davčne osnove tekočega davčnega obdobja. Določba o omejevanju koriščenja davčnih izgub se uporablja za davčna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2013 ali kasneje. Zavezanci, ki imajo davčno obdobje enako koledarskemu letu, bodo novo določbo prvič upoštevali za leto 2013, ostali zavezanci pa za davčno obdobje, ki je enako poslovnemu letu, ki se začne po 1. januarju 2013,« pojasnjujejo v davčni upravi.
Med novimi ugodnostmi za gospodarske družbe opozarjajo na širitev olajšave za donacije s splošnokoristnimi nameni: » Pogoj za uveljavljanje navedene olajšave je izplačilo za določene, v zakonu taksativno naštete namene. Poleg že določenih namenom, novela zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2I) širi nabor navedenih namenov s splošnokoristnim namenom. V letu 2011 je bil sprejet zakon o prostovoljstvu, ki med drugim določa, da prostovoljske organizacije zagotavljajo in usposabljajo prostovoljce za prostovoljsko delo, v njih pa se prostovoljsko delo izvaja v dobro drugih ali v splošno korist. Z dodatnim namenom so zaobjeta zlasti področja, ki jih opredeljuje ta in na njegovi podlagi izdan pravilnik.«
Dohodninski zakon: od najemnin do bonitet
Dohodninski zakon sicer že zdaj omogoča osebam, ki opravljajo dejavnost, da ob predpisanih pogojih izberejo načelo obdavčitve z normiranimi stroški, a bo sistem, ki bo veljal po 1. januarju 2013 drugačen.
Na področju pavšalne obdavčitve bodo po novem veljala enaka načela tako v zakonu davku od dohodkov pravnih oseb kot v dohodninskem zakonu: »V 48. členu zakona o dohodnini (ZDoh-2) so spremenjeni pogoji za vstop v sistem ugotavljanja davčne osnove z uporabo normiranih odhodkov za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost. Ohranja se samo pogoj prihodkov. Črtata se pogoja zaposlitve in vodenja poslovnih knjig in evidenc, ob tem pa se tudi povečuje višina prihodkov (limita) kot pogoja za vstop v sistem normiranih, in sicer na 50.000 evrov. Zavezanec, ki bo želel ugotavljati davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov, bo pri davčnem organu to priglasil na način in v roku, ki ga predpisuje zakon, ki ureja davčni postopek.« Smiselno enaka vsebinska rešitev je narejena s spremembo šestega in sedmega odstavka 48. člena za dohodke iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, dodajajo v davčni upravi.
Za zavezance, ki bodo izbrali obdavčitev z upoštevanjem normiranih odhodkov, bo veljala 20-odstotna cedularna obdavčitev.
Spremembe in dopolnitve zakona o dohodnini bod pomembne tudi za lastnike, ki oddajajo nepremičnine. Njihovi dohodki iz tega vira po 1. januarju 2013 ne bodo več šteli v skupno eltno dohodninsko osnovo, ampak bodo obdačveni posebej, torej po cedularnem načelu s 25-odstotno stopnjo davka.
Med novostmi, ki jih uvaja zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o dohodnini, za katerega so poslanci glasovali 29. novembra, so tudi nova pravila na področju bonitet za uporabo službenega vozila, o čemer v davčni upravi pojasnjujejo: »Z dopolnitvijo drugega odstavka 43. člena zakona o dohodnini (ZDoh-2) je odpravljeno različno vrednotenje bonitete za uporabo službenega osebnega vozila za privatne namene, glede na način pridobitve. V nabavno vrednost vozila se, ne glede na na način pridobitve, všteva davek na dodano vrednost. Glede na predhodno veljavno določbo, se v primeru pridobitve vozila s poslovnim najemom, v nabavno vrednost ni všteval davek na dodano vrednost, če je imel najemodajalec v poslovnih knjigah (zaradi pravice do odbitka DDV) vrednost vozila izkazano brez DDV. To je pomenilo neenako davčno obravnavo zavezancev, ki so imeli v privatni rabi službeno vozilo, saj je bila višina bonitete odvisna od načina pridobitve.«
Obsežna prenova davčnega postopka
Davčna uprava še pripravlja pojasnila v povezavi s prenovljenim davčnim postopkom, pri katerem so spremembe in dopolnitve najobsežnejše med vsemi, saj ima novela kar 100 členov. Prenova davčnega postopka prinaša tudi za javnost posebej zanimivo novost: davčna in carinska uprava bosta začeli objavljati imenski seznam davčnih dolžnikov, ki bodo nad 90 dni dolgovali več kot 5000 evrov obveznih dajatev. Prvi seznam bo na ogled aprila.
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o davčnem postopku je začel veljati dan po objavi v uradnem listu, uporabljati pa se začne 1. januarja 2013. Izjema je prenovljeni 248. člena zakona, ki začne veljati 1. januarja 2015, in sicer za davčna obdobja po 1. januarju 2014. Ta člen izrecno našteva, katere podatke si bodo davčne službe izmenjevale enkrat na leto, najpozneje pol leta po izteku davčnega obdobja: »Pristojni organ z avtomatično izmenjavo podatkov sporoči organu druge države članice EU podatke o dohodkih in premoženju rezidentov te druge države članice EU, s katerimi razpolaga, in sicer o dohodkih iz zaposlitve, produktih življenjskih zavarovanj, ki niso zajeti v drugih pravnih instrumentih EU o izmenjavi podatkov ali v drugih podobnih ukrepih in o lastništvu nepremičnin in iz njih izhajajočem dohodku.«
Davčne uprave se bodo lahko same dogovorile za obsežnejšo izmenjavo ali pa se določenim podatkom odrekle.
