Tiskane izdaje
Ljubljana – Davčne blagajne lahko »cingljajo« že septembra 2015, je v odboru državenga zbora za finance in monetarno politiko povedala državna sekretarka Mateja Vraničar. Odborniki so glasovali za spremembe in dopolnitve treh davčnih zakonov. Državni zbor bo v odločanje dobil dopolnjene predloge.
Vlada spreminja in dopolnjuje tri davčne zakone: o davkih na finančne storitve in promet z zavarovalnimi posli ter o davčnem postopku. Z njimi viša dve davčni stopnji in namesto paragonskih blokov iz knjigarn uvaja vezano knjigo računov, ki jo bo označila finančna uprava.
Vlada pripravlja načrt za davčne blagajne
Še dosti bolj zanimivo za slovensko javnost je bržkone pojasnilo državne sekretarke v ministrstvu za finance Mateje Vraničar, da vlada še zdaleč ni opustila zamisli o »pravih davčnih blagajnah«, saj se nanje že pripravlja. Vlada načrtuje, da bo januarja pripravila okvirni načrt, kako bo potekala uvedba blagajn, potem lahko ministrstvo za finance hitro pripravi zakon že v prvem trimesečju leta 2015, zavezanci bodo morali dobiti prehodno obdobje. »Tako bi se prave davčne blagajne lahko začele uporabljati 1. septembra 2015,« je povedala Mateja Vraničar in tako odgovorila poslanki Alenki Bratušek, ki jo je zanimalo, ali bo vlada davčne blagajne res uvedla.
Zaradi strožjega nadzora nazaj k papirju
Poslanka Alenka Bratušek se je pozanimala še, ali bi davčne blagajne morda lahko omenili že v zakonu o davčnem postopku, v katerega državni zbor na predlog vlade zdaj vnaša vezano knjigo računov: to bodo potrdila za ročno izpisane račune, ki jih bo potrdila finančna uprava, tako da bo imela pregled nad njimi.
Zavezanci, ki ne uporabljajo elektronskih registrskih blagajn – saj te tudi niso obvezne, prav tako kot na prodajnem mestu ni obvezna oprema za plačila s plačilno kartico – zdaj račune pišejo na paragonske bloke, ki jih kupijo v knjigarnah. »Od 1. julija 2013 veljajo nove določbe zakona o davčnem postopku, po katerih so uporabniki registrskih blagajn dolžni uporablajti programe, ki zagotavljajo sledljivost vseh popravko v zapisu o prometu. Opazili smo, da se je odtlej povečalo število zavezancev, ki so registrske blagajne opustili in namesto njih začeli uporabljati paragonske bloke, ki jih je težko nadzorovati,« je odbornikom povedala državna sekretarka Mateja Vraničar.
Zakaj opuščajo davek na bilančno vsoto bank?
Poslanko Alenka Bratušek je zanimalo, zakaj ni vlada namesto višjih stopenj pri dveh dajatvah raje podaljšala veljavnost zakona o davku na bilančno vsoto bank. Mateja Vraničar je povedala, da bo proračun letos iz bilančne vsote bank dobil »ne 18 milijonov, ampak 26 milijonov evrov«, višje prihodke so omogočile spremembe zakona iz leta 2012. Davek na bilančno vsoto bank ni izpolnil pričakovanj, da bo banke spodbudil k večjemu obsegu kreditiranja, je povedala predstavnica vlade: »Kreditiranje se ni pojačalo, okrepila se je fiskalna funkcija davka. Zaradi velike dokapitalizacije bank dajatev ne bi bila več spodbuda za večje kreditiranje, ampak bi dodatno obremenila dokapitalizirane banke.«
Manjše breme za banke, večje za dve skupini
»Vlada je že v programu stabilnosti napovedala, da bo poiskala nadomestilo za davek na bilančno vsoto bank, ki se konec leta izteče,« je odbornikom povedala državna sekretarka v ministrstvu za finance Mateja Vraničar. Našla ga je v finančnih storitvah in prometu zavarovalnih poslov: za obe dejavnosti sedanjo 6,5-odstotno obdavčitev dviga za tretjino, na 8,5 odstotka.
Pred odborom za finance je bil med gradivi tudi dopis Združenja zavarovalnih podjetij, ki višji obdavčitvi nasprotujejo, podprlo ga je 39 podjetij iz te dejavnosti. Poslanci iz vladnih strank se zanj niso zmenili in so brez zadržkov glasovali za višji stopnji.
Državna sekretarka Mateja Vraničar je takšno nadomestilo za opuščeni davčni vir zagovarjala, češ da se obdavčitev ne bo zvišala, saj da višji stopnji skupaj prav tako zagotavljata okoli 30 milijonov evrov, kolikor je država dobila prek davka na bilančno vsoto bank. To je seveda res, kar zadeva proračun, zavezanci pa se s tem zanesljivo ne bodo strinjali: davčno breme za banke se pač znižuje v škodo finančnih storitev in zavarovalnih poslov, ki bodo morali za proračun zbrati dodatnih 30 milijonov evrov, vprašanje pa je, ali bodo mogli vse breme zlahka prenesti na potrošnike, ki so danes precej izčrpani.
Postopno na elektronske odločbe, a ne pred 1. januarjem 2016
Odbor za finance se je strinjal z vsemi predlogi vlade, dodal pa še nekaj dopolnil, s katerimi se je strinjala vlada. Podjetja morajo vse davčne obračune finančni upravi že zdaj oddajati v elektronski obliki.
Po predlaganih spremembah in dopolnitvah zakona o davčnem postopku bo tudi finančna uprava od 1. januarja 2016 vse odločbe za podjetja izdajala le še v elektronski obliki. Po besedah Mateje Vraničar bo leto 2015 zanje na tem področju prehodno obdobje: lahko bodo izbrali elektronsko obliko vseh vrst davčnih odločb in sklepov, a ker bo leto 2015 prehodno, jih bodo hkrati dobili tudi na papirju.
Za posameznike pa bo še naprej veljalo, da bodo s finančno upravo poslovali v elektronski obliki in od nje tudi dobivali elektronske odločbe le, če bodo sami hoteli, zanje elektronska oblika ne bo obvezna.
