Tiskane izdaje
Ljubljana – Poslanci državnega zbora danes odločajo o davčnem paketu, o vseh štirih zakonih po nujnem postopku. Tri novele bodo veljale od 1. januarja 2018. Na mizi imajo davčne blagajne, dohodnino, davek od pravnih oseb in davčni postopek. Davčnih stopenj ne zvišujejo, razdelili bodo nekaj novih ugodnosti.
Novela zakona o davčnem potrjevanju računov je po obravnavi na matičnem odboru za finance ostala takšna, kot jo je pripravila vlada, brez dopolnil. Za male izdajatelje računov je pomembna novica, da bodo tudi po 1. januarju 2018 še smeli uporabljati vezano knjigo računov in pisati račune na roko. Imeli bodo tudi več časa, da bodo podatke z njih vnesli v informacijski sistem finančne uprave za potrjevanje računov. Prehodno obdobje za papirne račune se torej ne bo izteklo z letošnjim letom, kot zdaj predvideva zakon.
Iz uspešnosti manj za proračun
Za najširši krog prebivalstva so vedno najbolj zanimivi posegi v zakon o dohodnini. Po podatkih statističnega urada se na leto okoli 28 odstotkov slovenskih delavcev veseli nagrade iz uspešnosti, ki jo delodajalci praviloma izplačajo z novembrsko ali decembrsko plačo, ponekod tudi januarja.
Poslanci iz odbora za finance so vladni predlog novele dopolnili tako, da nagrada iz uspešnosti do vrednosti 100 odstotkov povprečne slovenske plače ne bo štela v davčno osnovo – zdaj je iz davčne osnove pri izplačilih na račun poslovne uspešnosti izvzetih 70 odstotkov povprečja. Pomembna podrobnost pri tem je, da začne novela veljati naslednji dan po objavi v uradnem listu, uporablja se za davčna leta, ki se začnejo od vključno 1. januarja 2018.
Popravki v dohodnini bodo izboljšali davčni položaj študentov in dijakov, ki delajo prek pooblaščenih posrednikov študentskega dela. Posebna olajšava zanje bo od 1. januarja spet znašala toliko kot splošna olajšava, potem ko jo je vlada leta 2012. znižala na 75 odstotkov.
Po pojasnilih ministrstva za finance jo vračajo na nekdanjo raven »zaradi bistveno spremenjenih razmer in položaja dijakov in študentov, ki delajo, glede na leto 2012«. Zanimanje delodajalcev za študentsko in dijaško delo upada, ker se je cena njihovega dela zaradi obveznih dajatev zvišala – višja olajšava naj bi izboljšala njihovo konkurenčnost.
Po podatkih o odmeri dohodnine za leto 2015 je imelo pravico do posebne osebne olajšave 97.877 mladih, ki so prek študentskega dela zaslužili povprečno 2300 evrov na osebo, popravki so pomembni za zaslužke nad 2900 evrov.
Ugodnejša olajšava
Novela dohodnine spreminja sedanji sistem dodatne splošne olajšave za zavezance s skupnimi letnimi dohodki od 11.166,37 evra do zgornje meje 13.316,83 evra, tako da bo zanje veljal linearni način izračuna davka, pojasnjujejo na ministrstvu za finance.
Spremembe bodo vplivale na približno 9 odstotkov vseh zavezancev za dohodnino: »Na podlagi teoretičnih izračunov se bo zavezancu, ki prejema dohodek v višini 60 odstotkov povprečne plače in uveljavlja samo splošno olajšavo, davčno breme zmanjšalo za približno 188 evrov na leto ali 16 evrov na mesec.«
Pri normiranih odhodkih se je potrdilo, da se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha. Obdavčitev z normiranimi odhodki omogočata zakona o dohodnini in davku od dohodkov pravnih oseb. Po obeh velja, da lahko ta način obdavčitve izberejo zavezanci, ki z letnimi prihodki ne presežejo 50.000 ali 100.000 evrov, če je v podjetju vsaj ena oseba zaposlena za polni delovni čas, to pa je lahko tudi lastnik.
Ministrstvo za finance je sprva načrtovalo velike spremembe v tem sistemu obdavčitve, a je moralo konec septembra po koalicijskem usklajevanju stopiti več korakov nazaj, zato poudarjajo: »Predloga novel zakonov o dohodnini in davku od dohodkov pravnih oseb vključujeta le določbe, s katerimi se vzpostavljajo mehanizmi za omejitev možnosti zlorab. Pri ugotavljanju davčne osnove od dohodkov iz dejavnosti z upoštevanjem normiranih odhodkov pa se ohranjata višina normiranih odhodkov na ravni 80 odstotkov in cedularni način obdavčitve teh dohodkov z 20-odstotnim davkom.«
Zdaj vlada spreminja oba zakona tako, da pri 80-odstotnih normiranih odhodkih še z absolutnim zneskom določa, da ne morejo znašati več kot 40.000 ali 80.000 evrov.
»S tem se zasleduje tudi izvorni cilj, da je obdavčitev z normiranimi odhodki namenjena malim zavezancem – tako na podlagi administrativne razbremenitve kot z vidika davčnih obremenitev. Omejitev z absolutnimi zneski pomeni, da se zavezancem ne priznajo normirani odhodki pri dodatnih zaslužkih, če bi presegli 50.000 ali 100.000 evrov,« o tej spremembi pravi državni sekretar na ministrstvu za finance Tilen Božič.
Vlada poskuša z novelo zmanjšati možnosti za izkoriščanje ugodnega sistema obdavčitev prek povezanih oseb: »Tako se v primeru povezanih oseb prihodki seštevajo, razen če zavezanec dokaže, da je njegova situacija v skladu s cilji in nameni takšnega ugotavljanja davčne osnove.« Odborniki so dodali dopolnilo, s katerim so med družinske člane, ki štejejo za povezane osebe, dodali brate in sestre.
»V enem letu se načrtuje uvedba možnosti kartičnega plačevanja davkov in drugih obveznih dajatev pri upravi za javna plačila. Tam bodo davčni zavezanci poravnali svoje obveznosti brez plačila provizij,« napoveduje novela zakona o davčnem postopku, ki bo začela veljati z objavo v uradnem listu.
Zdaj hodijo zavezanci s plačilnimi nalogi k izvajalcem plačilnega prometa ali na davčno upravo, »če tehnične možnosti to omogočajo«. Pri majhnih zneskih so provizije za plačilne naloge velik delež obveznosti, zato jih bodo zavezanci morda raje plačali, če tega stroška ne bodo imeli, predvidevajo na vladi.
