Davčni zavezanec lahko predlaga obnovo postopka

Ljubljana – Davčna uprava je končala odmero dohodnine za leto 2013 z informativnimi izračuni. Do 30. junija je mogoče ugovarjati izračunom, ki jih je izdala 30. maja. Po roku za ugovor postane informativni izračun dokončna odločba o odmeri davka, a zakon o davčnem postopku našteva izjeme, ko lahko zavezanec še predlaga obnovo postopka.

Na napakah se učimo, a davčne napake so lahko drage, ugotavljata oče in sin, ki sta lani skupaj plačala precej več dohodnine, kot bi jo lahko. Lahko bi predlagala obnovo postopka – davčna uprava jo uvede s sklepom o obnovi.

»Obnovo postopka izvaja po zakonu o davčnem postopku ali po zakonu o splošnem upravnem postopku, odvisno od konkretnega primera oziroma od obnovitvenega razloga. Glede na izbrano zakonsko podlago so odvisni tudi subjektivni in objektivni roki za uvedbo obnove postopka. Roki po zakonu o davčnem postopku so običajno daljši od rokov iz zakona o splošnem upravnem postopku,« pojasnjujejo v generalnem davčnem uradu.

Sin je zamudil rok

Sin prejema družinsko pokojnino, oče je zanj med dohodninskim letom 2012 uveljavljal olajšavo za vzdrževanega družinskega člana (VDČ). Oče davčni upravi niti februarja 2013 ni sporočil, da si je premislil, tako da pri letni odmeri olajšave za sina ne bo uveljavil. Sin je dobil informativni izračun s prvim svežnjem (ko so jih dobili vsi zavezanci brez olajšave za vzdrževane družinske člane), splošna olajšava mu ni pripadala, ker je oče zanj uveljavljal olajšavo, tako je doplačal dohodnino.

Oče je informativni izračun dobil z drugim svežnjem, tako kot vsi zavezanci z olajšavo za VDČ: ker ni vedel, da je sin izračun že dobil, je oddal ugovor in se odrekel olajšavi za otroka, da bi tako sin lahko izkoristil splošno olajšavo. Takrat je bilo že prepozno, saj je davčna uprava pri sinu že končala odmerni postopek: menila sta, da sta pač »zamočila« in nista več ukrepala.

Zavezanca nista še izkoristila vseh možnosti, ki jih omogoča zakon, pojasnjujejo v generalnem davčnem uradu: »V tem primeru bi moral sin, ki je bil vzdrževani družinski član, vložiti predlog za obnovo postopka. To bi moral narediti v šestih mesecih od dneva, ko je oče vložil ugovor zoper svoj informativni izračun. Očetova odpoved pravici do olajšave je bila za sina novo dejstvo, ki je nastopilo, ko je bila njegova odločba že dokončna, za novo dejstvo pa je predvidoma izvedel, ko je oče vložil ugovor.«

Od takrat je minilo že skoraj eno leto: sin je torej zamudil šestmesečni rok za vložitev predloga in zdaj res ni mogoče več popraviti napake. Sicer zamujena rešitev za primer, ki ga opisujemo, torej ne pomeni, da je mogoče po rokih za ugovor ali pritožbo zoper davčne odločbe kadarkoli in brez omejitev zahtevati obnovo postopka – dobro pa je vedeti, kdaj je to vendarle mogoče.

Obnova, a z razlogom

Po pojasnilih davčne uprave z rednim pravnim sredstvom ni več mogoče izpodbijati odločbe, ki je v upravnem postopku postala dokončna ali celo pravnomočna. To pomeni, da je za zavezanca postopek končan in nima pravice do ponovne pritožbe na odločbo. Razveljavitev, odpravo ali spremembo takšne odločbe je mogoče doseči v upravnem postopku le z izrednim pravnim sredstvom, podarjajo v generalnem davčnem uradu: »Eno od teh sredstev je obnova postopka. To je v praksi tudi eno izmed najpogostejših pravnih sredstev. Na tej podlagi se v neki upravni zadevi ponovno izvede upravni postopek, ki je bil sicer že končan.« Poudarjajo še, da obnovo postopka lahko predlaga stranka ali pa jo po uradni dolžnosti uvede uradna ustanova: tako stranka kot uradna ustanova morata upoštevati enake omejitve pri rokih, ki veljajo pri obnovi postopka.

»Namen obnove postopka je odpraviti morebitne pomanjkljivosti glede dejanskega stanja, na katerem je bila zasnovana prejšnja odločba, in tako na podlagi pozneje ugotovljenega dejanskega stanja odločiti o zadevi, o kateri je bilo v prejšnjem postopku odločeno z dokončno odločbo,« pojasnjujejo v davčni upravi. Obnova postopka je mogoče le, kadar sta v izpolnjena dva temeljna pogoja, poudarjajo v davčni upravi: »Prvi pogoje je, da je bil postopek končan z dokončno odločbo. To pomeni, da proti tej odločbi v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva.« Obnova postopka, ki še ni bil končan z dokončno odločbo, pač ni mogoča, ker lahko zavezanec vzroke za obnovo postopka še vedno uveljavlja s pritožbo.

Nova odločba bo morda enaka

V davčni upravi opozarjajo še na drugi temeljni pogoj za obnovo postopka: obstajati mora »obnovitveni razlog«. Najpogostejše vzroke za obnovo postopka naštevata 89. in 260. člen zakona o davčnem postopku – v določbe, ki omenjajo različne roke, se bo moral poglobiti strokovnjak za davčni postopek, zavezanec laik jim ne bo kos.

Odločba, ki jo bo davčna uprava izdala po obnovi postopka, bo za zavezanca morda ugodnejša kot prvotna, lahko pa bo tudi slabša. »Z novo odločbo lahko prejšnjo obdržimo v veljavi, če se dejansko stanje v obnovi postopka ni v ničemer spremenilo,« še dodajajo na davčni upravi. No, za očeta in sina, ki smo ju vzeli za primer, bi bila nova odločba zanesljivo ugodnejša od prve.