Tiskane izdaje
Ljubljana – Vlada namerava letos izpeljati dva velika davčna projekta, ki bosta zanesljivo spodbudila velike razprave v javnosti: davčne blagajne in novi davek na nepremičnine. »Za odgovore na vprašanja o tej dajatvi je še prezgodaj,« nam dogovarjajo z ministrstva za finance.
Davek na nepremičnine, ki ga namerava vlada uvesti 1. januarja 2016, je zdaj vključen v dva pomembna dokumenta – v socialni sporazum in koalicijsko pogodbo. Socialni partnerji bodo danes podpisali sporazum za leti 2015 in 2016. Partnerji so vladi pustili proste roke pri novem davku na nepremičnine, a so jo omejili z obljubo, da se »skupna obremenitev gospodarstva, ki je že do zdaj plačevalo to dajatev, in posameznikov ne bo povečala«.
Najprej delovna skupina
Tudi »dobro obveščeni viri blizu vlade« pravijo, da še niso videli nobenega osnutka zakona o davku na nepremičnine, ker pa mora ministrstvo prenoviti tudi množično vrednotenje nepremičnin, ugotavljajo: »Do dokončnih odločitev je vsaj po naših informacijah še kar daleč.« Po neuradnih podatkih minister za finance Dušan Mramor sestavlja delovno skupino, ki se bo ukvarjala z davkom na nepremičnine. Med priložnostnimi pogovori je predstavnikom občin povedal, da »davčne stopnje ne bodo tako astronomske«, kot si jih je zamislila prejšnja vlada z zakonom, ki je pot končal na ustavnem sodišču.
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je v ekonomsko-socialni svet vključena kot predstavnica delodajalcev. O novem davku na nepremičnine ne vedo še ničesar, pravijo v tej ustanovi, ki je lani pomembno prispevala k ustavni razveljavitvi. Zbornica je namreč leta 2013 pri Inštitutu za javno upravo dala izdelati izhodišča za zahtevo za presojo ustavnosti zakona o davku na nepremičnine, ki jih je v javnosti in pred sodniki prepričljivo zagovarjal dr. Erik Kerševan.
Kot socialni partner v obrtno-podjetniški zbornici podpirajo vladne načrte za prenovo nepremičninskih dajatev: »Povsem se strinjamo z besedilom socialnega sporazuma, ki zadeva nepremičninski davek, po katerem bo ta v celoti nadomestil dosedanje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (Nusz). To pomeni, da se obremenitev ne bo povečala.«
Tudi na Gospodarski zbornici Slovenije, ki je kot predstavnica delodajalcev prav tako med socialnimi partnerji, o izhodiščih za novi nepremičninski davek tudi še ne vedo nobenih podrobnosti. Na načelni ravni pričakujejo, da se bo vlada držala zaveze iz sporazuma in z novim nepremičninskim davkom ne bo dodatno obremenila podjetij, pravi namestnik generalnega direktorja Goran Novković: »Pričakujemo, da bo vlada znižala veliko razliko med davčnima stopnjama za fizične in poslovne subjekte, pa tudi, da bo pred uvedbo davka na nepremičnine odpravila anomalije pri obdavčenju gospodarskih subjektov v nekaterih panogah zaradi slabosti v sistemu množičnega vrednotenja nepremičnin. Takšne panoge so turizem, področje nepremičnin, gradbeništvo in trgovina.«
Izvajalci storitev opažajo: davek vpliva na evidentiranje
Gospodarsko interesno združenje geodetskih izvajalcev je lani izkazalo veliko zanimanja za davek na nepremičnine, saj so si v tej dejavnosti od nove dajatve obetali dober posel, ker so lastniki hiteli urejati podatke o svojih nepremičninah, pa tudi zaradi strokovnih vprašanj in pomanjkljivih podatkov o nepremičninah. »Skrben lastnik nepremičnine poskrbi, da so podatki o njegovem premoženju urejeni v vseh zbirkah,« poudarja predsednik uprave tega združenja Andrej Mesner.
Združenje zdaj v sodelovanju z inženirsko zbornico išče boljše rešitve za evidentiranje nepremičnin, saj je ustavno sodišče tudi na tem področju opozorilo na različne pomanjkljivosti. »Kadar je evidentiranje nepremičnin povezano z obdavčitvijo, to brez dvoma povzroča težave. Lastnik »spremeni« dnevno sobo v kurilnico, ker tako zmanjša vrednost. Ne vpliva torej le evidentiranje na davek, ampak tudi davek vpliva na evidentiranje nepremičnin,« ugotavlja sogovornik.
Geodetska uprava je aprila lani lastnike nepremičnin pozvala, naj še naprej urejajo podatke o svojem premoženju, čeprav so ustavni sodniki zakon razveljavili. Andrej Mesner iz svojih izkušenj pravi, da lastniki nasveta niso upoštevali: »Večina je urejanje podatkov hitro opustila, nadaljevali bodo, če bodo spet primorani. To velja tudi za gospodarske družbe. Počakali bodo, da bodo videli, kakšna bodo izhodišča obdavčitve,« dodaja Mesner.
Za velik delež podatkov o zemljiščih so pristojne občine, dodaja predstavnik združenja geodetskih izvajalcev, zato je po njegovih besedah na izvedebi ravni vzdrževanja podatkov zelo pomemebno sodelovanje med državo in občinami.
Geodetska uprava: urejanje podatkov se nadaljuje
V geodetski upravi – ki vodi register nepremičnin in po predpisanih metodah tudi določa njihovo posplošeno tržno vrednost – ugotavljajo, da vsaka napoved nove dajatve spodbudi lastnike nepremičnin, da v večjem številu prihajajo v geodetske pisarne: »Po razveljavitvi zakona o davku na nepremičnine so se vrste lastnikov na geodetskih pisarnah bistveno zmanjšale, vendar se urejanje podatkov s strani lastnikov še vedno nadaljuje. Opažamo pa posamične poraste urejanja podatkov ob omenjanju ponovne uveljavitve davka na nepremičnine v medijih.«
V geodetski upravi tudi s statistiko dokazujejo, da lastniki lani niso prihajali le v mesecih, ko je nanje pritiskal davek na nepremičnine, ampak tudi pozneje: »Da se podatki urejajo, dokazujejo tudi statistike. Do razveljavitve zakona o davku na nepremičnine, v obdobju od januarja do marca 2014, je bilo urejenih 0,75 odstotka podatkov, do konca preteklega leta pa skupaj 1,5 odstotka vseh podatkov v registru nepremičnin (REN).«
V geodetski upravi poudarjajo še, da so v letu 2014 začeli intenzivno urejati podatke v obeh katastrih, za katera so pristojni, posledično tudi podatkov v registru nepremičnin: »Prav tako geodetska uprava na podlagi cikličnih aerosnemanj nadaljuje s sistematično kontrolo novozgrajenih objektov in njihovega evidentiranja.«
Po napovedih iz koalicijske pogodbe namerava tudi vlada v novi davek vključiti tri zdaj veljavne nepremičninske dajatve: Nusz, davek na premoženje po zakonu o davkih občanov in pristojbino za gozdne ceste.
