Davku se lahko izognemo z razmejitvijo obresti

Za bančne obresti, dosežene letos, bo treba prvič plačati višji, 25-odstotni davek. O tem, kdo postane zavezanec za plačilo davka in kakšne možnosti ima pri tem na voljo, smo govorili z izvršno direktorico na področju poslovanja s prebivalstvom in mikro podjetji v Abanki Natašo Damjanovič.

Davek na obresti moramo plačati le, če na sredstva, vezana v depozitih oziroma varčevalnih računih, v posameznem letu prejmemo več kot 1000 evrov obresti. Čeprav se to morda sliši veliko, pa na davek ni treba misliti zgolj premožnim. Iz objavljene tabele je razvidno, da varčevalec mejo obdavčitve preseže že z enoletno vezavo 26.316 evrov po 3,8-odstotni obrestni meri (OM), pri triletni vezavi pa bi lahko zadoščal že trikrat manjši znesek. Obdavčena so le sredstva, ki presegajo 1000 evrov. Posameznik, ki prejme 1500 evrov obresti, bo tako moral plačati 125 evrov.

Razmejitev obresti

Če depozit sklenemo za več kot leto dni, nam banka obresti praviloma izplača ob izteku pogodbe. Hkrati z obsegom vezanih sredstev, višino OM in ročnostjo vezave narašča tudi verjetnost, da bodo naše obresti višje od 1000 evrov. Ni pa nujno, da bomo pri tem plačali davek, saj pri dolgoročnih vezavah obresti lahko razmejimo.

Če pri banki uredimo razmejitev, bo ta o obrestih, ki jih bo obračunala v posameznem koledarskem letu, davčni upravi poročala, kakor da jih je varčevalcu že izplačala, pojasnjuje Damjanovičeva. Skupna višina obresti se tako razdeli na več let, in če posamezni zneski ne presegajo 1000 evrov, nam davka ni treba plačati. Čeprav lahko zavezanec za plačilo davka postanemo tudi s kratkoročno vezavo sredstev, ki presega posamezno koledarsko leto (denimo od septembra do aprila naslednjega leta), pa pri tem obresti ne moremo razmejiti.

Z izpolnitvijo ustreznega obrazca lahko banko za razmejitev obresti pooblastimo pri sklenitvi vezave, najpozneje pa moramo to storiti do konca koledarskega leta, v katerem smo podpisali pogodbo. Če tega ne storimo, bo banka davčni upravi poročala šele ob izplačilu, pri izračunu davka pa se bodo upoštevale skupne izplačane obresti. Damjanovičeva pravi, da stranke na možnost razmejitve praviloma opozorijo pri vseh dolgoročnih vezavah. Ker pa se davek ne odmeri glede na izplačane obresti pri posamezni banki, temveč od skupnih posameznikovih obresti na vse bančne vloge v EU, pa varčevalcem kljub temu svetuje pozornost.

Razdelitev med člani družine

Posameznik ali družinski člani, ki imajo v lasti določena sredstva, lahko ta sredstva razpršijo na vloge drugih članov družine ali bližnjih. Mejna višina sredstev, pri kateri bodo ta obdavčena, se s tem poveča glede na število vključenih ljudi. Pri morebitni prekoračitvi mejnega zneska zavezanec za plačilo davka postane tisti, na kogar se glasi posamezen depozit oziroma varčevalni račun.

Vezava manjših zneskov pomeni praviloma nižje obresti, a to v tem primeru ni nujno. Damjanovičeva pravi, da povezanim osebam, ki se odločijo za razporeditev sredstev, na podlagi individualnega dogovora lahko dodelijo enako OM, kot bi jo dodelili posamezniku. Družinam v Abanki ponujajo tudi poseben družinski paket, pri katerem se različne vezave iz vidika OM kot enotna vloga obravnavajo avtomatično.

Če smo pooblaščeni za uporabo transakcijskega računa bližnje osebe in iz tega računa želimo prerazporediti sredstva na novo depozitno vlogo, moramo biti pri tem zelo previdni. Da bi se depozitna pogodba glasila na ime lastnika transakcijskega računa, moramo od njega namreč pridobiti posebno pooblastilo in ga predložiti banki. Če tega ne storimo in vlogo sklenemo v svojem imenu, se bodo izplačane obresti štele v našo kvoto ne glede na to, na čigav račun se bodo sprostila sredstva.

Previdno z računi otrok

Starši privarčevana sredstva pogosto položijo na bančne račune, ki jih naslovijo na imena svojih otrok. Pri tem bi morali biti pozorni na to, da bodo do sredstev na računih otrok, mlajših od 15 let, pozneje lahko dostopali le s privolitvijo pristojnega centra za socialno delo. To bo dvig odobrilo le, če bodo sredstva porabljena za preživljanje, vzgojo ali izobraževanje otroka oziroma za nujne družinske potrebe.

Nekateri varčevalci se zaradi obdavčitve odločijo za zmanjšanje obsega svojih sredstev v bančnih depozitih oziroma varčevanjih. Damjanovičeva med možnimi alternativami poudarja kombinirano naložbo v depozit in sklade, naložbe v plemenite kovine in sklenitev življenjskega zavarovanja. Pri tem poudarja, da bi se varčevalci morali zavedati, da so z nekaterimi redkimi izjemami tudi druge naložbe obdavčene.

Alternative za depozite

Po stopnji tveganja se depozitom po besedah Karmen Darvaš Šega iz Finančne hiše najbolj približajo denarni vzajemni skladi. Njihova donosnost je primerljiva predvsem z donosnostjo kratkoročnih depozitov, so pa po drugi strani od depozitov občutno bolj likvidni, saj točke skladov lahko prodamo kadarkoli. Naslednjo alternativo po njenem mnenju lahko predstavljajo obvezniški skladi. Ti so praviloma nekoliko bolj tvegani, hkrati pa je višji tudi njihov predviden donos.

Zaradi jamstev so za vlagatelje v bančne depozite, ki želijo preliti sredstva drugam, zanimive tudi obveznice. Tako donosnost kot tudi stopnja tveganja sta pri teh zelo odvisni od izdajatelja. Pri obveznicah jamstvo izplačila glavnice in obresti veljata le, če jih obdržimo do njihove zapadlosti, pri predčasni prodaji pa moramo sprejeti njihovo tržno ceno in tako lahko zabeležimo tudi izgubo.

Medtem ko smo za bančne obresti lahko obdavčeni vsako leto, za sredstva iz vzajemnih skladov velja padajoča lestvica davčnih stopenj. Osnovna stopnja obdavčitve v višini 25 odstotkov se po petih letih imetništva zniža na 15 odstotkov, nato pa vsakih pet let še za dodatnih pet odstotkov, tako da po 20 letih ob prodaji nismo obdavčeni. Pri prodaji obveznic se davek ne obračuna, so pa po 25-odstotni stopnji obdavčena izplačila kuponov.