Država bi za pokojnine namenila del dividend

Ljubljana – Dodaten vir načrtovanega demografskega sklada, v katerega naj bi se preoblikovala Kapitalska družba (Kad), bi bil lahko del dividendnih prihodkov države, smo izvedeli neuradno. A to je po mnenju poznavalcev veliko premalo, da bi lahko oblikovali sklad, kot je bil prvotno zamišljen in kakršnega imajo nekatere druge države.

Čeprav zakon o Slovenskem državnem holdingu (SDH) določa, da se mora Kad najkasneje do 31. decembra preoblikovati v demografski sklad, se to skoraj zagotovo ne bo zgodilo, saj predvideni zakon o demografskem skladu še vedno ni spisan. Na ministrstvu za finance (MF) so pripravili delovni predlog, a ga je treba uskladiti še z deležniki, ki pa imajo glede nekaterih rešitev svoje poglede.

Osnovni namen oblikovanja demografskega sklada, za katerega se zavzemajo predvsem upokojenci in sindikat, naj bi bilo pokrivanje primanjkljaja pokojninske blagajne v prihodnosti. A na MF zdaj pravijo, da Slovenija demografski sklad pravzaprav že ima, in sicer Kad. Ta pokojninski blagajni res nakazuje 50 milijonov na leto za usklajevanje pokojnin, ne pa tudi več kot milijardo evrov primanjkljaja za izplačilo pokojnin. Tega Kad s svojimi 900 milijoni evrov premoženja tudi ni zmožen.

Skromen dodatni vir

Na MF pojasnjujejo, da je namen določila zakona o SDH sprejetje zakona, ki bo določil obliko demografskega sklada in dodatne vire. Premier Miro Cerar je pred kratkim povedal, da je ministrstvo te vire kljub težkim finančnim razmerah že našlo, kaj so ti viri, pa ne predsednik vlade ne ministrstvo nista razkrila. Po naših informacijah naj bi šlo za pet odstotkov dividendnih prihodkov, ki jih država dobi od svojih naložb. Letos jih je dobila za 131 milijonov evrov, kar pomeni, da bi to znašalo dobrih 6,5 milijona evrov.

Sindikalist in eden od zagovornikov oblikovanja demografskega sklada Ladi Rožič ugotavlja, da gre pri vladi za nerazumevanje ideje o demografskem skladu, katerega namen naj bi bila akumulacija premoženja, da bo lahko zagotavljal pokojninska sredstva za prihodnje generacije. Pravi, da nam je tovrstna priporočila dal tudi OECD, a žal v vladi ni dolgoročnega pogleda.

Neuradno je mogoče izvedeti, da je glede demografskega sklada neusklajena tudi koalicija. Eno od nedodelanih vprašanj je status sklada. Na ministrstvu menda hočejo centralizacijo upravljanja državnega premoženja, kar pomeni, da bi sklad podrejen SDH, v Desusu pa menijo, da mora to biti neodvisna in samostojna ustanova pod okriljem vlade. Po eni od različic bi bil lahko demografski sklad le investicijski sklad, ki bi ga upravljal SDH in tako ne bi imel ne uprave ne nadzornega sveta, a temu niso naklonjeni ne upokojenci ne sindikati.

Nekaj nejasnosti je tudi glede virov, ki jih zakon o SDH že predvideva: to je deset odstotkov kupnin od privatizacije državnih kapitalskih naložb in 34-odstotni delež Zavarovalnice Triglav, ki je zdaj v lasti pokojninske blagajne in je v sprejeti strategiji upravljanja uvrščena med strateške naložbe. A pri Triglavu zakon navaja, da se ta delež nameni za »financiranje demografskega sklada«, zato so se pojavile različne interpretacije, ali to pomeni lastniški prenos ali le upravljanje. Medtem ko upokojenci menda zagovarjajo, da naj sklad postane lastnik Triglava, bi nekateri nanj prenesli le upravljavske pravice. Solastnik Triglava je s svojim deležem tudi SDH.

Zaklenjeno premoženje

Dodatno težavo pri oblikovanju demografskega sklada pa predstavlja sestava Kadovega premoženja, saj je strategija upravljanja kapitalskih naložb države polovico njegovih naložb (glej grafiko), vrednostno pa še več, uvrstila med pomembne ali strateške naložbe, kar pomeni, da Kad z njimi ne more prosto razpolagati. Na to je v državnem zboru opozoril tudi premier Cerar. Vlada je ob sprejemanju strategije tako Kadu kot SDH obljubljala nadomestno premoženje, katero bi to lahko bilo, pa še ni znano.