Tiskane izdaje
»Podjetniki so tisti, ki oblikujejo evropsko gospodarstvo,« pravi Michael Meissner, podpredsednik za korporativne zadeve pri Amway Europe. »S tem poročilom raziskujemo motivacijo in način razmišljanja ljudi, da bi ustvarili svet, v katerem imajo podjetniki dovolj podpore za ustanovitev, uspeh in ohranjanje poslovanja podjetja. Indeks AESI naši letni raziskavi dodaja novo globino.«
S starostjo želja po podjetništvu slabi
V povprečju je 47 odstotkov evropskih anketirancev izrazilo željo, da postanejo podjetniki, 48 odstotkov vprašanih v EU ne bi dopustilo svojim družbenim mrežam, da jih odvrnejo od tovrstnega podviga, štirje od desetih anketiranih v EU pa se počutijo pripravljeni na podjetništvo. Mladi evropski anketiranci v primerjavi z drugimi starostnimi skupinami kažejo največjo željo po samozaposlitvi, saj jo izraža 60 odstotkov. Z višjo starostjo želja po podjetništvu oslabi, kljub temu pa so anketiranci srednjih let najbolj samozavestni glede posedovanja potrebnih virov in sposobnosti – tako jih meni 47 odstotkov.
Slovenija na osmem mestu
Če odgovore slovenskih anketirancev analiziramo glede na tri dimenzije, ki jih meri novi indeks AESI (želja po podjetništvu, stabilnost proti pritiskom družbe in izvedljivost), jih 71 odstotkov izraža željo postati podjetnik. Da jih družina ali prijatelji ne bi mogli nikoli odvrniti od začetka novega posla, potrjuje 77 odstotkov, da posedujejo potrebne veščine in vire za začetek novega posla, pa meni 63 odstotkov vprašanih.
Povprečje teh treh dimenzij kaže, da je v Sloveniji naklonjenost k začetku novega posla višja od povprečja EU kakor tudi od svetovnega povprečja in Slovenijo tako uvršča na osmo mesto med preučevanimi državami. Med Slovenci in Slovenkami ni opaznih razlik med spoloma, so pa moški bolj samozavestni glede svojih zmožnosti.
Strah pred neuspehom še vedno predstavlja oviro
Letošnje poročilo vključuje tudi zaznane ovire podjetništva v Evropi. Percepcija prijaznosti do podjetništva v EU v primerjavi z lanskim letom ostaja na isti ravni (46 odstotkov), zelo pa se razlikuje med posameznimi državami. V državah, za katere je značilno izogibanje negotovosti, vprašani zaznavajo družbo kot manj prijazno do podjetništva. Poleg tega imajo pri percepciji posamezne družbe kot (ne)prijazne do podjetništva pomembno vlogo tudi vrednote posamezne kulture. Ko govorimo o prijaznosti do podjetništva v slovenski družbi, približno eden od štirih respondentov odgovarja, da je ta prijazna do podjetništva (24 odstotkov, 2014 pa je tako odgovorilo 25 odstotkov).
Strah pred neuspehom še vedno ostaja bistvena ovira v EU − tako odgovarja 69 odstotkov − pa tudi v svetovnem povprečju (70 odstotkov). Velik vpliv na to ima še danes finančna kriza, saj vidijo anketirani iz EU finančne vidike podjetništva kot oviro. Finančne obremenitve (41 odstotkov) in grožnja gospodarske krize (29 odstotkov) sta razloga, ki najbolj vzbujata strah, kaže raziskava. Zdi pa se, da je generacija Y pod posebej velikim psihološkim stresom. Teh je bolj strah (72 odstotkov) v primerjavi z vprašanimi, ki so starejši od 50 let (66 odstotkov).
Hočejo biti »sam svoj šef«
Potrjujoč rezultate leta 2014 ima 72 odstotkov vprašanih v EU pozitiven odnos do podjetništva, vendar jih je le osem odstotkov že samozaposlenih. Vprašani iz EU, mlajši od 35 let, so najbolj optimistični (79 odstotkov). Na vprašanje o dveh najprivlačnejših dejavnikih za odprtje svojega podjetja so respondenti iz EU navedli »neodvisnost od delodajalca, biti sam svoj šef« (48 odstotkov) in »samoizpolnitev, možnost uresničitve lastnih idej« (43 odstotkov), kar so pokazali že rezultati leta 2014. Med vsemi starostnimi skupinami imajo vprašani, mlajši od 35 let, najmočnejše prepričanje v »neodvisnost« (55 odstotkov). Poudariti je treba, da respondenti iz držav z višjim BDP na prebivalca ocenjujejo samoizpolnitev kot zelo pomemben razlog za ustanovitev lastnega podjetja.
V povprečju ima 83 odstotkov slovenskih anketirancev pozitiven odnos do podjetništva, negativnega pa 16 odstotkov. V primerjavi s predhodnim letom se je rezultat z 79 odstotkov povečal za štiri odstotne točke. Za Slovence je samoizpolnitev in možnost uresničitve lastnih idej najprivlačnejši aspekt odprtja lastnega podjetja − tako odgovarja 61 odstotkov vprašanih, kar je več kot lani, ko jih je tako odgovorilo 45 odstotkov. Sledi neodvisnost od delodajalca in želja biti sam svoj šef (53 odstotkov). Za 54 odstotkov slovenskih respondentov je strah pred neuspehom glavna ovira pri začetku novega podjetja, kar je manj tako od svetovnega kot evropskega povprečja.
Slovenska družba glede na rezultate raziskave dojema podjetnike kot odprte za spremembe in kot osebe, ki si prizadevajo za ugled in uspeh.
Slovenija po krizi okreva
Prof. dr. Mitja Ruzzier s Fakultete za management Univerze na Primorskem ob povzetkih raziskave ugotavlja, da Slovenija počasi okreva po nekaj letih recesije in gradi svojo prihodnost na mednarodnokonkurenčnih podjetjih, ki so usmerjena na trg, inovativna, v privatnem in jasnem lastništvu ter z zdravimi menedžerskimi praksami: »To pomaga privlačiti talentirane in izobražene (mlade) ljudi v projekte in start-upe s prednostmi, ki pridejo šele v prihodnosti in niso kratkoročni, kot so visoka plača in druge koristi. To se izraža v višjem rezultatu o samoizpolnitvi in možnosti uresničevanja lastnih idej. Podjetništvo in biti podjetnik postaja zelo popularno, saj je splošna naklonjenost oseb pod starostjo 35 let 91 odstotkov, tistih z univerzitetno diplomo pa 96 odstotkov.«
