Tiskane izdaje
Ljubljana – Poslanci državnega zbora so danes med drugo obravnavo v državnem zboru v zakon o davčnem potrjevanju računov, s katerim vlada 2. januarja 2016 uvaja sistem davčnih blagajn, vnesli dopolnila, ki so jih v soglasju z vlado predlagali poslanci njenih strank. O zakonu bodo glasovali v sredo. Hrvaška je edina država v EU, ki že uporablja enako orodje proti sivi ekonomiji.
Državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar je poslancem državnega zbora predlagala, naj takoj po drugi obravnavi opravijo še tretjo in tako pospešijo zakonodajni postopek. Po njenih besedah namreč že potekajo priprave na tehnično izvedbo zakona: »Da bi se lahko zavezanci in finančna uprava pravi čas pripravili na izvajanje sistema, je nujno, da je zakonski okvir v državnem zboru potrjen čim prej.« O zakonu se ima pravico izreči še državni svet, ki davčnim blagajnam nasprotuje.
Kazen ostane, čeprav nižja
Kazen za kupca, ki iz lokala ne bo odšel z računom, pred vrati pa ga bosta zalotila davčni ali finančni inšpektor, bo po 17. členu predloga zakona o davčnem potrjevanju računov znašala 40 evrov: vlada je v osnovnem besedilu zahtevala precej več, od 40 do 400 evrov kazni. Po besedah državne sekretarke so v dopolnjeni predlog zakona vključene pripombe iz razprave v državnem zboru in iz dodatnih posvetovanj »z zainteresirano in strokovno javnostjo«.
Med pomembne izboljšave v primerjavi z osnovnim vladnim predlogom po njenih besedah med drugim štejejo: »Spremembe v besedilu zakona omogočajo normalno poslovanje ponudnikom elektronskih storitev, tako imenovanim zagonskim podjetjem, kot tudi izvajanje plačil prek sistema PayPal in podobnih sistemov.«
V prehodnem obdobju do 31. decembra 2017 bodo zavezanci še smeli uporabljati ročno izpisana potrdila iz vezane knjige računov, ki jih označi finančna uprava. V tem obdobju jim ne bo treba dokazovati, da na njihovem območju internetne povezave ni. Od 1. januarja 2018 bodo po predlogu zakona obvezne elektronske naprave za izdajanje računov.
O gotovini na široko
V dopolnjenem predlogu zakona o davčnem potrjevanju računov je ostala široka opredelitev gotovine, tako da zanjo poleg bankovcev in kovancev štejejo tudi plačilne kartice in čeki, čemur je nasprotovalo največ kritikov zakona. Za negotovinska namreč štejejo le plačila, ki jih bodo kupci nakazali na bančni transakcijski račun prodajalca. Povsem enaka je opredelitev gotovine v hrvaškem zakonu o potrjevanju računov pri plačilih z gotovino.
Po pojasnilu ministrstva za finance in državne sekretarke Mateje Vraničar med vsemi državami Evropske unije (EU) le Hrvaška že uporablja sistem davčnih blagajn, na kakršnega se pripravlja Slovenija: »Med državami, ki davčne blagajne že imajo, sistem on-line povezave z davčno upravo za zdaj uporablja samo Hrvaška. Vsi ostali sistemi davčnih blagajn v državah EU delujejo tako, da mora inšpektor kontrolirati podatke iz blagajne na terenu.«
Ministrstvo za finance se je pri zakonu o davčnem potrjevanju računov nasploh zgledovalo po hrvaškem zakonu, ki velja od 1. januarja 2013. Njihov sistem potrjevanju računov za plačila v gotovini temelji na internetni, on-line povezavi prodajnih mest z davčno upravo. Tudi določbe o dolžnosti kupcev je slovensko ministrstvo za finance prevzelo iz 26. člena hrvaškega zakona, ki od kupca tudi zahteva, da mora račun obdržati do izhoda iz lokala, kjer ga lahko »ujame« davčni inšpektor. Na Hrvaškem kupcu brez računa grozi 200 do 2000 kun kazni, kar po menjalnem razmerju v slovenskih menjalnicah znaša približno 26 do 262 evrov.
Inšpektorji na Jadranu
Hrvaška davčna uprava je junija pred vrhuncem turistične sezone napovedala, da bo do 15. septembra izvajala poostren davčni nadzor pri prodajalcih blaga in storitev, ki so dolžni izdajati račune: »Nadzor bom izvajali pri vseh davčnih zavezancih, ki za plačilo sprejemajo gotovino, povsod po državi, posebej na jadranski obali.«
Med 15. in 30. junijem so pregledali 650 zavezancev, napake so odkrili pri 24 odstotkih, sedmim odstotkom so začasno prepovedali opravljati dejavnost. Sosedi pri tem poudarjajo, da jim prav sodobni sistem on-line potrjevanja računov pri davčni upravi omogoča na sodoben način spremljati poslovne navade davčnih zavezancev, dobre in slabe: »Zdaj lahko izvajamo bolj učinkovit usmerjeni nadzor.«
Pred dopustom na Hrvaškem je dobro vedeti, kateri prodajalci blaga in storitev morajo plačniku izdati račun, ki ga potrdijo pri davčni upravi. Tistemu, ki na Hrvaškem oddaja apartmaje in je vključen v pavšalno obdavčitev na dohodek, računa ni treba izdati prek sistema davčne blagajne, pojasnjujejo na hrvaški davčni upravi: »Ti lastniki dohodka ne ustvarjajo prek samostojne dejavnosti, ampak oddajajo premoženje.«
