Tiskane izdaje
Ljubljana – Pred poslanci je sklepno proračunsko dejanje: po obravnavah na parlamentarnih telesih bo državna proračuna za 2017 in 2018, ki predvidevata nadaljnje krepko nižanje primanjkljaja, obravnaval državni zbor in ju predvidoma potrdil v sredo.
Prvi zmagovalci državnega proračuna 2017 so upokojenci, ki jih v januarju, s predvidenim dopolnilom zakona o izvrševanju proračuna, čaka uskladitev pokojnin. Matični odbor za finance je v soboto zavrnil vsa vložena dopolnila k spremenjenemu proračunu 2017. Je pa s spremembo zakona o izvrševanju proračuna predvidel uskladitev pokojnin v višini 1,15 odstotka in ne zgolj enega odstotka; povprečno to pomeni sedem evrov več na mesec.
Največja proračunska postavka sicer ostaja transfer v pokojninsko blagajno v višini 1,3 miljarde evrov. Največja neusklajena proračunska neznanka za zdaj ostajajo izdatki za plače v javnem sektorju, kjer razmik med ponudbo vlade in zahtevami sindikatov znaša 200 milijonov evrov. Nezadovoljne so tudi občine, čeprav se jim povprečnina v 2017 zvišuje za osem evrov, na 530 evrov.
Za prioritete vsaj 300 milijonov več kot letos
Cerarjeva vlada obljublja s proračunoma za prihodnji dve leti več sredstev za ključne prioritete: varnost v najširšem pomenu besede, infrastrukturo, znanost in zaposlovanje ter zdravje. Zanje bo v proračunu za leto 2017 namenjenih skoraj 2,2 milijarde evrov, leta 2018 pa nekaj manj kot 2,3 milijarde evrov. Za primerjavo: po ocenjeni realizaciji letošnjega državnega proračuna naj bi za te namene v 2016 porabili »le« 1,85 milijarde evrov.
Predlog sprememb proračuna Infografika: Delo
Strukturni napor
V 2017 je ob skupnih prihodkih v višini osem milijard 846 milijonov evrov predvidena poraba nekaj čez 9,5 milijarde evrov, proračunski primanjkljaj se torej znižuje z dobrih dveh na 1,6 odstotka BDP. Na drugi strani pa naj bi celotni primanjkljaj sektorja država (oziroma javnofinančni primanjkljaj) prihodnje leto znašal še manj, 1,3 odstotka BDP, kar je nominalno za 0,9 odstotne točke manj kot letos.
Tako znižanje deficita je po besedah ministrice za finance Mateje Vraničar Erman potrebno, da bo Slovenija (zaradi boljših gospodarskih napovedi za 2017, s katerimi se hitreje zapira t. i. proizvodna vrzel) dosegla zapovedani strukturni napor, letno znižanje struktrurnega proračunskega primanjkljaja za 0,6 odstotka BDP. Tako zapovedujejo zakon o fiskalnem pravilu, zahteve evropske komisije in izravnava proračuna do 2020.
Kam gre naš razvojni denar?
Danes in jutri se bodo v parlamentu zagotovo kresala mnenja o razvojni naravnanosti proračuna. Vlada za prihodnje proračunsko leto načrtuje 1262 projektov iz načrta razvojnih programov v vrednosti dobre 2,1 milijarde projektov. Skoraj četrtina te vsote, dobre pol milijarde evrov, bo namenjena za naložbe v promet in prometno infrastrukturo, sledijo naložbe v kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in prehrano (345 milijonov evrov), podjetništvo in konkurenčnost (162 milijonov), kulturo in civilno družbo (153 milijonov), znanost in informacijsko družbo (151 milijonov), trg dela in delovne razmere (115 milijonov), lokalno samoupravo (103 milijone), vire energije in energetsko učinkovitost (99 milijonov), varovanje okolja in okoljsko infrastrukturo (97 milijonov), izobraževanje in šport (95 milijonov), socialno varnost (60 milijonov) itd.
Še vedno brez fiskalnega sveta
Predloga državnih proračunov za 2017 in 2018 imata pomembno pomanjkljivost: o njuni javnofinančni vzdržnosti se ne bo izrekel fiskalni svet (FS). Slovenija še vedno, kot edina članica Unije, ni ustanovila tega neodvisnega državnega organa, ki presoja in svetuje o položaju in ukrepih glede državnega proračuna in javnih financ. Po več zaporednih neuspešnih poskusih kadriranja v fiskalni svet je ministrstvo za finance septembra ustavilo postopek iskanja članov FS.
