DUTB: V danih okoliščinah smo ravnali gospodarno

Usmeritve računskega sodišče jemljejo resno in bodo čim prej pripravili odzivno poročilo, pravi vodstvo DUTB.

Objavljeno
04. marec 2015 17.55
Je. G., Delo.si, STA
Je. G., Delo.si, STA
Ljubljana - DUTB ima glede veliko točk v revizijskem poročilu za leto 2013 drugačno stališče kot računsko sodišče in vztraja, da so glede na okoliščine in cilje ravnali gospodarno. Usmeritve računskega sodišče jemlje resno in bo čim prej pripravila odzivno poročilo, pravi vodstvo DUTB.

Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) revizijsko poročilo za »zelo turbulentno« leto 2013 jemlje zelo resno in kot konstruktivno povratno informacijo delovanja, odzivno poročilo bo pripravila čim prej, je danes na novinarski konferenci v Ljubljani dejal glavni izvršni direktor DUTB Torbjörn Mansson, poroča STA.

Pogreša pa skupno oceno učinkovitosti DUTB – ali so dosegli cilj, torej omogočili dokapitalizacijo dveh najpomembnejših bank v državi, ki so bile v zelo slabem položaju. To bi bilo potrebno za končno oceno, ali je bil denar prav porabljen, je dejal Mansson.

Glede najemanja zunanjih svetovalcev in neuporabe postopkov javnega naročanja v DUTB na podlagi pravnih mnenj vztrajajo, da je za te pogodbe veljala zakonska izjema.

Trdijo, da so pred najemom svetovalcev zbrali konkurenčne ponudbe, kar so dokazovali tudi računskemu sodišču, a računsko sodišče tega v poročilu ni upoštevalo, pravi Mansson. Vztraja, da so ravnali gospodarno. Dodatne stroške – po navedbah DUTB okoli 3,1 milijona evrov - so povzročile predvsem spremembe v usmeritvah vlade, kako se bo saniralo banke in kdaj bodo terjatve prenesene.

Kategorično zanikajo, da kakšne plačane storitve ne bi bile izvedene, glede sledljivosti pa pravijo, da je določene storitve (kot so svetovanje pri dnevnih operacijah, sodelovanje na določenih sestankih ipd.) težko opredmetiti.

Glede tajnosti dokumentacije v DUTB pravijo, da so računskemu sodišču dostavili vse dokumente, brez prikrivanja podatkov, in da niso pristojni odločati o umiku oznake zaupnosti. Opozarjajo pa, da bi javno razkritje določenih podatkov lahko povzročilo znižanje vrednosti premoženja.