Tiskane izdaje
Mednarodna finančna ustanova s sedežem v Londonu je v danes objavljeni novi gospodarski napovedi za regijo, v kateri deluje, ocenila, da je Slovenija gospodarsko lani presenetila. Razloge za to je moč najti tako v dobrih izvoznih rezultatih kot pri domačem povpraševanju.
K občutno višji gospodarski napovedi od predhodnih pričakovanj EBRD so na strani domačih dejavnikov prispevali nižja zahtevana donosnost na slovenski državni dolg od pričakovanj, izboljšana gospodarska klima, okrepljeno črpanje sredstev EU (s pripisom, da gre za enkratne učinke ob izteku prejšnjega večletnega finančnega obdobja) in pa nekoliko upočasnjen postopek prestrukturiranja podjetij.
K izvoznim rezultatom pa je po navedbah EBRD prispevala izboljšana konkurenčnost izvoznikov zaradi nižjih stroškov dela. Z izboljšano stroškovno konkurenčnostjo so slovenski izvozniki uspeli kljubovati sicer oslabljenim gospodarskim gibanjem v evrskem območju.
Za letos EBRD napoveduje nadaljevanje rasti, vendar po bolj zmerni dinamiki. Napovedana nižja, 1,6-odstotna rast, naj bi bila posledica kratkoročno negativnih učinkov nadaljevanja prestrukturiranja gospodarstva, ki pa naj bi že na srednji rok Sloveniji prineslo koristi.
Prav tako naj bi domače povpraševanje dušili predvideni ukrepi za znižanje primanjkljaja v meje pakta stabilnosti in rasti.
Slovenija naj bi bila z 2,7-odstotno rastjo v lanskem letu nekje v povprečju skupine držav srednje in vzhodne Evrope, kamor spadajo še Estonija, Latvija in Litva, Poljska, Češka, Slovaška, Madžarska in Hrvaška.
Najvišjo rast so lani po ocenah EBRD imele Poljska in Madžarska (3,2 odstotka) ter Litva (2,9 odstotka), edina s padcem pa je bila Hrvaška (-0,5 odstotka).
Letos pa naj bi bila slovenska rast precej pod povprečjem regije. Omenjene države naj bi namreč v povprečju zabeležile 2,6-odstotno rast, pri čemer naj bi prednjačile Litva (3,2 odstotka) in Poljska ter Latvija (trije odstotki). Spet najšibkejša naj bi bila rast na Hrvaškem (0,5 odstotka).
Napoved EBRD za letos je nekje v okvirih napovedi ostalih domačih in tujih ustanov. Najbolj pesimistični so v Gospodarski zbornici Slovenije, kjer ne pričakuje več kot 1,2-odstotne gospodarske rasti. Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj računa na 1,4-odstotno, Evropska komisija na 1,7-odstotno, Mednarodni denarni sklad pa podobno na 1,75-odstotno zvišanje obsega BDP.
Še bolj optimistični so v Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj, kjer napovedujejo dvoodstotno rast.
