Tiskane izdaje
Berlin – Skladno s prejšnjimi napovedmi so v Evropski centralni banki ta teden začeli nakupovati podjetniške dolgove. Ta odločitev pa je za kritike kaplja čez rob in tudi v OECD verjamejo, da je zelo ohlapna denarna politika naletela na svoje meje.
Z osemdesetimi milijardami evrov, rezerviranimi za nakupe vrednostnih papirjev, v Evropski centralni banki od zdaj nakupujejo tudi podjetniške dolgove, čeprav jih ogorčeni kritiki obtožujejo, da z več kot leto dni trajajočim gigantskim kvantitativnim sproščanjem niso dosegli ničesar. Inflacija je tudi maja štela negativno desetinko odstotka, čeprav za desetinko več od aprilske. Ciljna inflacija ECB je malo manj kot dva odstotka.
Še bolj negativne, minus 0,4 odstotka, so obresti za shranjevanje denarja v ECB, in nemška Commerzbank zdaj razmišlja celo o lastnih trezorjih. Vrhovni ekonomist Deutsche Bank David Folkerts-Landau pa ECB očita, da je z do varčevalcev sovražno politiko izigrala svoj ugled in zaupanje.
Tudi v Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) izgubljajo vero v zelo ekspanzivno denarno politiko velikih centralnih bank sveta, med njimi poleg ameriške, britanske in japonske tudi ECB. V zadnjem gospodarskem in finančnem poročilu OECD menijo, da je ohlapna denarna politika pri spodbujanju rasti v večjem delu svetovnega gospodarstva dosegla meje mogočega.
Predsednik ECB Mario Draghi je tudi na svojem junijskem nastopu pozval k potrpežljivosti, dokler dosedanji ukrepi ne bodo začeli učinkovati. In celo kanclerka Angela Merkel je pred kratkim poudarjala, da ECB le uresničuje svoj mandat cenovne stabilnosti.
ECB začenja pri Generaliju, Telefónici in Engie
Z nakupi obveznic italijanske zavarovalnice Generali, španskega telekomunikacijskega podjetja Telefónica in francoskega podjetja Engie v Evropski centralni banki (ECB) začenjajo sporni program nakupovanja korporativnih dolgov. Natančnejše podatke o tem naj bi začeli objavljati sredi julija.
Državnim obveznicam in drugim vrednostnim papirjem, ki jih v ECB že več kot leto dni nakupujejo z osemdesetimi milijardami evrov na mesec, se zdaj torej pridružujejo tudi korporativne. V Frankfurtu upajo, da bodo podjetja tako spodbudili k investiranju in s tem tudi k večji gospodarski rasti. V ECB niso določili obsega teh nakupov, a poznavalci verjamejo, da so začeli počasi, postopno pa jih bodo povečevali do petih ali celo desetih milijard evrov.
Donosi nekaterih korporativnih obveznic so strmo padli že po marčni naznanitvi takšnih ukrepov, še preden so v Frankfurtu zanje porabili en sam evro. V ECB bodo kupovali do sedemdeset odstotkov obveznic podjetij, ki jim vsaj ena od velikih bonitetnih hiš določa investicijsko boniteto. Ugodno refinanciranje dolgov bo zanimivo tudi za uspešna podjetja, kritiki pa vseeno dvomijo, da bodo zaradi tega več investirala in zaposlovala. Vsaj v Generaliju in Telefónici že sporočajo, da bodo predvsem zmanjševali dolgove.
Med priporočenimi ukrepi spet strukturne reforme
Medtem ko kritiki povzdigujejo glasove, Mario Draghi navaja, da se gospodarsko okrevanje nadaljuje, dodatna spodbuda pa bo »pripomogla k nadaljnjemu rebalansiranju tveganj rasti in inflaciji«, kot je predsednik ECB ocenil po junijskem zasedanju sveta ECB na Dunaju. Ugodni finančni pogoji in večji korporativni dobički po njegovem prepričanju že spodbujajo investiranje, večje zaposlovanje, ki pridobiva tudi od preteklih strukturnih reform in razmeroma nizke cene nafte, pa zagotavlja dodatno podporo realno razpoložljivemu dohodku gospodinjstev in zasebni porabi.
Gospodarsko okrevanje v evrskem območju po njegovem mnenju še naprej dušijo nizka rast trgov v vzponu, nujna bilančna prilagajanja v številnih sektorjih in počasno uveljavljanje strukturnih reform, omenja pa tudi težave globalnega gospodarstva, britanski referendum ter nekatera druga geopolitična tveganja. Poleg ugodne monetarne politike je predsednik ECB državam članicam spet priporočil strukturne reforme »na nacionalnih in evropskih ravneh«, ki so tudi po njegovem prepričanju bistvene za povečanje produktivnosti in izboljšanje poslovnega ozračja. Reforme skladno s priporočili evropske komisije za posamezne države ne bodo vodile le k višji rasti, ampak bodo celotno evrsko območje utrdile pred globalnimi šoki, meni. Skladno s proračunskimi pravili Evropske unije bi morala po njegovem prepričanju gospodarsko okrevanje podpirati tudi proračunska politika.
Draghi udriha po varčevalcih, banke tolčejo po ECB
Na novinarsko vprašanje, ali ga ob politiki ničelnih obrestnih mer ne skrbijo morebitni novi gospodarski in finančni baloni, je Draghi omenil podobno politiko v ZDA, Veliki Britaniji in na Japonskem, nizke obrestne mere pa so po njegovem prepričanju »simptom šibke ekonomije, ekonomije, kjer obstaja presežek varčevanja nad investiranjem«.
Če Draghi udriha po varčevalcih, pa banke osrednje evropske države, ki slovi po nagnjenosti k varčevanju, vse bolj tolčejo po ECB. »Po sedmih letih vse ohlapnejše denarne politike je vse več dokazov, da je sledenje sedanji dogmi širokega kvantitativnega sproščanja in negativnih obresti tveganje dolgoročni stabilnosti evrskega območja,« v najnovejšem ekonomskem poročilu Deutsche Bank piše vrhovni ekonomist te ustanove David Folkerts-Landau. »ECB svojo politiko še naprej potiska v skrajnosti in napačne prerazporeditve v realnem gospodarstvu, ki jih bo vse težje preklicati brez še večjih bolečin.«
