Bruselj – Evropska centralna banka (ECB) se je v bitki s krizo odločila za še en zgodovinski korak: ključno obrestno mero, po kateri preskrbuje banke z denarjem, je znižala na četrtino odstotka.
Tako bo denar za banke v območju evra cenejši kot kdaj prej. Z odločitvijo Frankfurta, ki pred zasedanjem sveta ECB ni bila gotova, naj bi zmanjšali tveganja deflacije.
Oktobra je inflacija v območju evra v primerjavi z letom prej znašala le še 0,7 odstotka. To je globoko pod ciljno inflacijo, ki bi se po vodilu ECB o cenovni stabilnosti morala gibati »pod, a blizu dvema odstotkoma«. Deflacija bi z zniževanjem cen lahko zavrla gospodarsko okrevanje območja evra. Načeloma v Frankfurtu ne pričakujejo prave deflacije.
Prvi človek ECB Mario Draghi je po prelomni odločitvi pojasnil, da pričakujejo daljše obdobje nizkih stopenj inflacije. Znižanje obresti je predvsem spodbuda za krizne države z obrobja, z »juga« denarne unije, ki si lahko obetajo lažji dostop podjetij do bančnega financiranja in zagon gospodarstva.
Negativne posledice?
Na drugi strani manjša skupina centralnih bankirjev s predsednikom nemške Bundesbank Jensom Weidmannom na čelu opozarja na negativne posledice dolgotrajne politike nizkih obresti, ki da lahko ogrozi finančno stabilnost.
Po odločitvi ECB se je močni tečaj evra v primerjavi z dolarjem znižal za skoraj odstotek, na nemški borzi pa so se tečaji zvišali.