Tiskane izdaje
Ljubljana - Državni statistični urad (Surs) je včeraj objavil tudi podatek o letni stopnji inflacije, ki je februarja znašala rekordno nizkih 0,1 odstotka, še januarja je bila letna rast cen 0,8-odstotna. A inflacija je ostala v senci podatka o rasti BDP v zadnjih treh mesecih lanskega leta.
Na Sursu opozarjajo, da bo treba na bolj zanesljivo potrditev konca recesije še počakati dve četrtletji in da za zdaj lahko rečemo, da se je zgodila kratkotrajna prekinitev upočasnjevanja gospodarske aktivnosti. V vladi pa so že prepričani, da »so s svojimi ukrepi obrnili negativni trend v gospodarski aktivnosti«.
Na Umarju pravijo, da je »občutno povečanje BDP« v zadnjem četrtletju lani ugodno izhodišče za letošnja gospodarska gibanja«. Medletna rast izvoza, znaša 3,7 odstotka, je skladna z boljšimi razmerami v mednarodnem okolju. V zvezi z izvoznimi gibanji je bila v zadnjem četrtletju prvič lani zabeležena tudi rast dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih, boljša kot v predhodnih četrtletjih so bila tudi gibanja v dejavnostih, ki so vsaj delno vezana na izvoz.
Potrošnja gospodinjstev je bila po več četrtletjih medletnega zmanjševanja na enaki ravni kot v istem obdobju leta 2012. Padanje državne porabe (-1,9 odstotka) se je nadaljevalo. Boljše kot v predhodnih četrtletjih je bilo tudi gibanje investicijske potrošnje, saj so bile bruto investicije v osnovna sredstva medletno večje za 5,9 odstotka. »Povečanje gradbene aktivnosti, ki so jo nakazovali že kratkoročni kazalniki, povezujemo tudi z boljšim črpanjem sredstev EU,« še ugotavljajo na Umarju.
Pomisleki ekonomistov in gospodarske zbornice
»Celotna Evropa se pobira in očitno z neko zamudo nastajajo pozitivne sprememb tudi pri nas. Bi pa bilo zelo nekorektno to pripisati nekim resnejšim že izvedenim spremembam. V bančnem sektorju in pri prestrukturiranju gospodarstva še ni pravih sprememb. Očitno izvoz še vedno relativno dobro deluje. A nezaposlenost se še povečuje. Na podlagi le enega kvartala težko delamo neko pozitivno oceno,« pravi ekonomist Mojmir Mrak.
»Zagotovo je iz enega podatka v tako majhni ekonomiji, kot je slovenska, še prenagljeno sklepati o resnejših spremembah. Po drugi strani pa se tako v evrskem območju kot v Sloveniji spet odrivamo z dna: pri nas govorimo o gospodarski rasti okrog ničle, v evrskem območju pa med odstotkom ter odstotkom in pol. O resni gospodarski rasti lahko govorimo, ko se ta dvigne med dva in tri odstotke, in to v času najmanj dveh ali treh zaporednih četrtletjih,« nam je povedal ekonomist Bogomir Kovač.
»Lahko gre zgolj za odboj, ne za trend. Mali četrtletni odboji so lahko tudi značilnost globlje recesije. Zdaj se pojavlja relativno optimistično sklepanje tako v zimskem poročilu evropske komisije kot tudi v interpretacijah slovenske vlade - oboje je zelo politično pogojeno. Evropa je v volilnem obdobju in takrat politični interesi prevladujejo nad ekonomski dejstvi. Evropo bomo lahko presojali junija 2014, Slovenijo pa tudi po nekem pretečenem obdobju. Vsi drugi pomembni dejavniki v ničemer ne dokazujejo, da imamo trdnejše podlage za ekonomski obrat. To je zelo skrb vzbujajoče,« opozarja Kovač.
Na GZS so prav tako precej skeptični in gospodarsko rast v zadnjem lanskem četrtletju označujejo za »odklon, in ne pravilo«, ki ga lahko pripišemo predvsem uspešnejšemu črpanju evropskih sredstev za gradnjo komunalne infrastrukture. »K rasti so odločilno pripomogle spremembe zalog. Prispevek menjave s tujino je bil negativen, saj smo uvozili več blaga in storitev, kot izvozili. Izdatki države so se zmanjšali manj kot v zadnjih dveh četrtletjih, kar bo negativno vplivalo na končen javnofinančni primanjkljaj. Zadnji trendi na trgu delovne sile so še vedno neugodni. Brezposelnih je 130.000 ljudi, kar je največ v zadnjih 15 letih.«
Poudarjajo, da »le gospodarska rast nad odstotkom in pol prinaša zmanjšanje števila brezposelnih. Državo pozivamo k redistribuciji dela javnofinančnih odhodkov od tekočih izdatkov za plače in transferje v investicije, saj tako lahko vpliva na multiplikativno ustvarjanje nove dodane vrednosti v drugih delih gospodarstva,« še pravijo v GZS.
