Eni so tožbe zaradi izbrisa že vložili, drugi čakajo odločitev ustavnega sodišča

Ljubljana – Odločitve ustavnega sodišča o izbrisu podrejenih obveznic podržavljenih bank verjetno ni pričakovati pred letom 2016, zato so nekateri mali in veliki obvezniški osmoljenci že sprožili druge sodne postopke, ne izključujejo pa niti morebitnih odškodninskih tožb.

Evropsko sodišče v Luksemburgu, ki ga je ustavno sodišče zaprosilo za pojasnila glede izbrisa, si lahko za odgovor vzame po 18 mesecev časa, nato pa morajo o tem presoditi še naši ustavni sodniki. Poznavalci zato odločitve o ustavnosti spornih določil zakona o bančništvu (Zban) ne pričakujejo pred letom 2016.

Nekateri mali lastniki obveznic so na upravnem sodišču že vložili tožbe zoper Banko Slovenije glede zakonitosti samih odločb o izrednih ukrepih, ki so odredile izbris. A veliko več kot mali vlagatelji so izgubili poučeni vlagatelji, največ zavarovalnice in pokojninske družbe, ki so skupaj ostale brez več kot 100 milijonov evrov. Zato nas je zanimalo, ali so tudi večji osmoljenci sprožili kakšne sodne postopke.

Spomnimo, da je ena od zakonskih spornosti izbrisa tudi v tem, da ga lahko pravno spodbija le banka izdajateljica in ne vlagatelj.

Večina tožb zavržena

Pozavarovalnica Sava je skupaj z nekaterimi zavarovalniškimi družbami na upravno sodišče vložila tožbo proti Banki Slovenije, s katero izpodbija njene izdane odločbe o izrednih ukrepih. Vrednost spornega predmeta za Pozavarovalnico Sava znaša 10 milijonov evrov, za hčerinsko družbo Zavarovalnico Maribor pa 23 milijonov evrov. Kakšni bodo nadaljnji koraki, je odvisno od rezultata že sproženih postopkov in odločitve ustavnega sodišča, pojasnjujejo v Savi Re. Družba, glede na ustaljeno prakso ustavnega sodišča, pravijo, pobude za ustavno presojo novele Zban ne more vložiti, dokler ne izčrpa vseh drugih pravnih sredstev. Pojasnjujejo, da je bila večina vloženih tožb na prvi stopnji zavržena, o pritožbi pa trenutno odloča vrhovno sodišče. Po njegovi odločitvi bodo pravna sredstva izčrpana in bo tudi Pozavarovalnica Sava lahko vložila pobudo za ustavno presojo.

Enako odgovarja Alenka Žnidaršič Kranjc, izvršna direktorica Prve osebne zavarovalnice. Kolikšna je nominalna vrednost izgubljenih sredstev, pa v tej zavarovalnici nočejo razkriti.

Skladi Pokojninske družbe A so imeli za 10 milijonov evrov podrejenih obveznic, ker pa so imeli zunanje upravljavce, so ti pokrili izgubo do zajamčenega donosa. Skladi so tako imeli le za 2,4 milijona evrov negativnega vpliva. Pokojninska družba A je skupaj s sedmimi drugimi osmoljenci vložila ustavno presojo členov Zban, ki so izbris omogočili. Ustavni presoji zakona se je priključila tudi Skupna pokojninska družba.

Zaščitili bodo svoj interes

Zavarovalnici Triglav je izbris odnesel 18 milijonov evrov, Modri zavarovalnici 9 in Kapitalski družbi 4 milijone. V vseh treh družbah še niso sprožili nobenih postopkov, a kot pravijo, bodo razmere preučili in sprožili potrebne ukrepe za zaščito njihovih interesov.

V podrejene obveznice je vlagal tudi Sklad za financiranje razgradnje NEK. Za dobrih 5 milijonov evrov teh obveznic NLB in NKBM je leta 2012 prodal, z obveznicami Factor banke in Banke Celje pa je imel 1,4 milijona evrov izgube. Doslej niso sprožili nobenih postopkov, a če bo ustavno sodišče ugotovilo neustavnost ali bodo ugotovljene druge kršitve pri izbrisu, bodo ustrezno ukrepali.

Vlagatelji z odškodninskimi tožbami še čakajo, saj so drage. Odvetnik Miha Kunič pravi, da se zastaralni rok za tako potezo za pravne osebe izteče v treh letih, tak pa je tudi previdnostni rok za male vlagatelje. Za izbris obveznic NKBM, NKBM, Abanke, Probanke in Factor banke je to december 2016, za obveznice Banke Celje pa november 2017. Kunič je ustavnemu sodišču že predlagal, da do njihove odločitve ti roki ne bi tekli. Če bodo določila Zban razveljavljena, bodo odškodninsko odgovorne banke, sicer pa Banka Slovenije, še pojasnjuje Kunič.