Tiskane izdaje
Ljubljana – Slovenija dosega rekordno gospodarsko rast, a je šele letos nadoknadila izgubljeno desetletje. Posledično je kupna moč naših gospodinjstev še četrtino manjša od povprečja Unije, pravi Karmen Hren, namestnica generalnega direktorja statističnega urada (Surs).
Gospa Hren, kakšna je blaginja na Slovenskem leta 2017? Kaj ste zaznali pri gibanju povprečnih plač, pokojnin?
Povprečne neto mesečne plače so se letos v Sloveniji povišale za približno 2,5 odstotka oziroma 25 evrov. Ker je bila v tem času inflacija, so bile realno približno odstotek višje kot pred enim letom. To pomeni, da smo si s povprečno plačo lahko privoščili za en odstotek več blaga in storitev kot leta 2016. Pokojnine so nominalno rasle nekoliko počasneje od plač. Nominalno za dober odstotek, realno pa so ostale praktično nespremenjene. Pri finančni situaciji slovenskih gospodinjstev so se letos nadaljevali boljši trendi iz preteklih let. Že nekaj časa se zmanjšuje število ljudi, ki živijo pod pragom tveganja revščine. Ključen je boljši gospodarski položaj in več ljudi ima delo. A situacija ni povsem idealna. Z zelo nizkimi dohodki mora preživeti več kot 280.000 ljudi, to je vsak sedmi. To je velikost Ljubljane, ki ima toliko prebivalcev, kolikor jih živi pod pragom tveganja revščine.
Se s kupno močjo približujemo povprečju Unije?
Kupna moč gospodinjstev je približno 25 odstotkov manjša od kupne moči povprečnega gospodinjstva EU. Če pa upoštevamo celotno gospodarsko razvitost, zaostajamo za 17 odstotkov za povprečjem EU. Tukaj ne zaznavamo nobenih posebnih sprememb v zadnjih letih. Glede na druge države ne napredujemo, a tudi ne poslabšujemo položaja.
BDP se bo letos povečal za skoraj pet odstotkov. Kako ste to zaznali statistiki?
Letošnje leto je gospodarsko precej uspešno. Imamo zelo solidno gospodarsko rast, verjetno bo znašala približno 4,7 odstotka. S to rastjo smo zdaj končno nadomestili ta padec BDP v zadnjih desetih letih. Tako da smo zdaj glede višine BDP spet tam, kjer smo bili leta 2008, oziroma malo nad to ravnjo.
Smo končno nadoknadili izgubljeno desetletje?
Da, zdaj smo prešli raven, kjer smo že bili, a to pomeni, da smo izgubili vso nekdanjo potencialno rast. Če bi v zadnjih desetih letih vsako leto zrasli za dva odstotka, bi bili zdaj 20 odstotkov više, kot smo bili tedaj, zdaj smo pa na isti ravni. Ključno za te ugodne gospodarske razmere je trenutno zelo močno izvozno povpraševanje, veliko povpraševanje tujine po naših izdelkih. Pomembno je tudi domače povpraševanje, kjer je ključen dejavnik, da ima več ljudi delo. S tem se je povečal razpoložljivi dohodek, to pa ugodno vpliva na porabo gospodinjstev.
Investiranje pa je še vedno precej šibko, če ga primerjamo s tistim pred krizo, realno ga je približno 40 odstotkov manj kot takrat. Imamo zmerno končno trošenje, razmeroma majhno investicijsko trošenje in veliko povpraševanje tujine. Ustvarjamo zelo velike presežke v trgovanju s tujino. Zadnji podatki so za drugo četrtletje letos, ko je ta presežek znašal 6,5 odstotka BDP, kar je precej veliko.
Kako ugodna gospodarska klima vpliva na podjetja?
V Sloveniji zdaj deluje malo manj kot 200.000 podjetij, kar vključuje tudi samostojne podjetnike. Skupaj na leto ustvarijo skoraj 30 milijard evrov dodane vrednosti in približno 6,5 milijarde evrov tega, čemur v statistiki pravimo neto poslovni presežek. To je statistična ustreznica dobička iz poslovanja, iz katerega se nato tudi investira. Število podjetij se stalno povečuje, v zadnjem obdobju jih vsako leto nastane od štiri do pet tisoč.
Kakšni so bili letošnji trendi na trgu dela?
Posledično so zdaj tudi razmere na trgu dela precej ugodne. Zaposlenost se je začela povečevati že leta 2014, je pa ta prirast čedalje večji, delo ima približno 25.000 ljudi več kot pred letom dni. Največ zaposlujejo v predelovalnih dejavnostih, raznih poslovnih storitvah, kamor sodijo tudi agencije za začasno zaposlovanje, pa tudi v trgovini in transportu. Tudi načrti za naprej kažejo, da se bodo ugodne razmere na trgu dela nadaljevale. Zrcalno sliko tega kažejo podatki o brezposelnosti. Brezposelnih je sedem tisoč manj kot pred enim letom, stopnja brezposelnosti je najnižja v zadnjih osmih letih. Manj je tudi dolgotrajno brezposelnih, ugotavlja Hrenova.
Gospodarska rast zmanjšuje delež javnega dolga v BDP, a javni dolg ostaja velik. Se bo letos povečal?
Po zadnjih predvidevanjih se bo javni dolg letos nominalno povečal za dobrih 400 milijonov evrov. A ker se BDP hitro povečuje, se javni dolg v odstotku BDP pač zmanjšuje, letos predvidoma na 75,2 odstotka BDP.
Med regijami so razlike, kar zadeva BDP na prebivalca. V Osrednjeslovenski ta znaša dobrih 27.000, v zasavski pa le dobrih 10.000 evrov. Kako to pojasnjujete?
To so stalne razlike v razvitosti med slovenskimi regijami, agregatni podatek je BDP na prebivalca, ki ga ustvarijo v posamezni regiji.
Drugače pa BDP na prebivalca v državi znaša približno 20.000 evrov?
Da, dobrih 20.000.
Kako smo izobraženi v primerjavi z drugimi državami EU?
V primerjavi z drugimi državami dosegamo zelo dobre rezultate. Pri nas je zelo veliko otrok, mladostnikov, mladih vključenih v formalno izobraževanje. Kar 91 odstotkov otrok je v vrtcih, 90 odstotkov najstnikov obiskuje srednje šole, študira skoraj polovica populacije med 20 in 24 leti. V Sloveniji je zelo malo mladine, ki zgodaj opusti izobraževanje. Po tem kazalniku smo na vrhu držav EU in OECD. Posledično se izobrazbena struktura izboljšuje.
Kaj pa demografija? Koliko nas je, kakšni so trendi?
Slovenija ima trenutno dva milijona 66 tisoč prebivalcev. Po zadnjih projekcijah naj bi se njihovo število povečevalo še slabih deset let in v tem času naj bi se povečalo še za deset do 15 tisoč. Potem pa naj bi se začelo postopoma zmanjševati.
V prihodnjih desetletjih se bo starostna struktura še dodatno spremenila. Zdaj je vsak peti prebivalec Slovenije starejši od 65 let, čez 40 let bo že vsak tretji. Prebivalstvo se zdaj povečuje, ker je rojstev več kot smrti, res pa je naravni prirast čedalje manjši, ker v rodno dobo vstopajo po številu manjše generacije žensk. Vzrok za prirast je tudi priseljevanje, ker se v Slovenijo priseli več ljudi, kot se jih izseli.
Lahko postrežete s kakšno številko?
Na leto se jih priseli 16.600, izseli pa 15.500. Torej tisoč več. Naravni letni prirast pa je samo še med 300 in 400.
Moški: ženske. Kaj tu ugotavlja statistika?
Moških se rodi več kot žensk. Dolgoletno povprečje je, da se na 100 deklic rodi 106 dečkov. Če greva po življenjski osi: največ najstnic obiskuje gimnazijske programe, največ najstnikov pa tehniške in druge strokovne. Mladi moški se hitreje zaposlijo kot ženske, se pa ženske hitreje odselijo od doma in imajo prej otroke. Po drugi strani se ženske prej upokojujejo, dlje prejemajo pokojnino in tudi dlje živijo.
Trenutno moški umirajo v povprečju pri 73 letih, ženske pa pri 81 letih in pol. Zato je tudi povprečna starost moških v Sloveniji tri leta nižja kot žensk, imamo pa tudi skoraj petkrat več stoletnic kot stoletnikov (34 stoletnikov in 156 stoletnic). Razlike so tudi v fizični strukturi, moški so v povprečju 13 centimetrov višji in 16 kilogramov težji od žensk.
Kako zelena in okoljsko vzdržna je Slovenija?
Večina kazalnikov kaže na zeleno rast: v zadnjem desetletju se je povečala energetska in vodna produktivnost, na enoto izdelka porabimo manj energije in vode. Povečuje se delež ločeno zbranih odpadkov, delež kmetij, ki se ukvarjajo z ekološkim kmetijstvom, povečuje se delež prebivalcev, ki so priključeni na čistilna omrežja, manj smo izpostavljeni onesnaženosti z delci PM 10, manj je tudi vzorcev, okuženih z bakterijo E. Colli. So tudi nekateri kazalniki, ki so manj ugodni, a v celoti gledano skrbimo za te stvari.
To je res, vendar pa imamo avtomobilov čedalje več.
Pri avtomobilih se lepo vidi, kako je včasih težko iskati pravo pot in kaj je tisto, za kar si kot družba prizadevamo. Če so avtomobili indikator blaginje družbe, gledamo na stvari na en način, če pa jih imamo za breme za okolje, gledamo nanje drugače. V Sloveniji je registriranih že več kot milijon avtomobilov, približno eden na dva prebivalca. S tem smo na devetem mestu med državami EU28.
Kakšna je kakovost življenja pri nas v primerjavi s članicami EU in OECD?
Kakovost življenja je precej kompleksna zadeva. Ena od stvari, ki nanjo vplivajo, je gotovo finančna situacija. Po eni strani denar ni vse, je pa zelo dobro, če ga imamo dovolj. Poleg tega je pomembno, v kakšnem okolju živimo, kakšne odnose imamo, ali smo zdravi. Prebivalci Slovenije svoje zadovoljstvo z življenjem ocenjujemo s 7,1. Z dobro sedmico smo malo boljši od povprečja Unije, najbolj pa cenimo medosebne odnose. Z življenjem so sicer najbolj zadovoljni prebivalci osrednje Slovenije in Gorenjske, najmanj pa na Koroškem.
Vas je letos kakšen statistični podatek še posebej presenetil ali bi želeli opozoriti nanj?
Ena od stvari je ta optimizem med prebivalci Slovenije, trenutno so izjemno optimistični. Celo najbolj, odkar spremljamo njihovo razpoloženje, tj. v zadnjih 20 letih. Očitno smo opazili, da so gospodarska gibanja ugodnejša, še posebej če jih primerjamo s tistimi v zadnjih desetih letih. Zato imamo zelo velika pričakovanja, tako glede lastnega finančnega položaja kot glede celotnega gospodarskega položaja v državi, zmanjšanja števila brezposelnih in glede možnosti za varčevanje.
In ker je konec leta, si lahko privoščimo več igrivosti. Konec poletja je tudi nas sursovce zajela košarkarska evforija, ko je naša ekipa premagala špansko, smo pač malo pobrskali, ali lahko kak statistični podatek povežemo s tem dogajanjem. Tedaj smo našli in objavili precej zanimiv podatek, da Slovenija izvaža banane v Španijo. Leta 2016 celo 41 ton, čeprav bi intuitivno pričakovali, da bo tok drugačen, tako pri izvozu banan kot pri njihovem podeljevanju na košarkarskem terenu.
