Evropska sredstva: nova sedemletka črpanja se končno začenja

SVRK bo potrdil prve odločbe iz nove perspektive. Manjši projekti še lovijo »ostanke« iz stare pespektive.

Objavljeno
06. avgust 2015 19.00
Silva Čeh, gospodarstvo
Silva Čeh, gospodarstvo
Ljubljana - Previdoma danes ali pa v začetku prihodnjega tedna bi lahko na vladni službi za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) potrdili prve odločbe, ki bodo sofinancirane iz nove finančne perspektive. Po naših informacijah sta to dva od znamenitih 11 kohezijskih projektov – projekta za oskrbo s pitno vodo in odvajanje odpadnih voda na območju Kamnika in Domžal.

Na dopisni seji vlade v začetku tedna so namreč potrdili spremembe Odloka o izvedbenem načrtu OP za izvajanje evropske kohezijske politike za programsko obdobje 2014–2020, ki je bil še ena od zadnjih stopnic, ki jih mora država premagati, da končno zažene črpanje ervropskih sredstev iz nove finančne perpsktive 2014–2020. Končno torej, saj se je novo finančno obdobje že globoko zalezlo v drugo leto. Zato tudi ni čudno, če je bilo doslej veliko pripomb, da z zagonom nove perspektive, v kateri ima Slovenija na voljo 3,2 milijardi evropskih sredstev, hudo zamujamo. Zdaj je očitno tega cincanja konec. Iz vladne službe SVRK, ki je organ uprvaljanja z evropskimi sredstvi, so odgovorili, da potrditev spremembe odloka pomeni, da se lahko začne novo poglavje slovenskega črpanja evrospkih sredstev v novem finančnem obdobju; da se lahko začne sezona javnih razpisov in neposrednih potrditev.

Ali natančneje: »Predvidoma do konca tedna (ali nakasneje v začetku prihodnjega tedna) bosta izdani prvi odločitvi o podpori, in sicer za projekt Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Domžale-Kamnik in projekt Oskrba s pitno vodo Domažale-Kamnik. Ostale vloge so trenutno v fazi pregleda in ocenjevanja na SVRK.« Na vladni službi so prejeli vloge za neposredno potrditev šestih projektov iz paketa 11. okoljskih projektov in eno vlogo za veliki projekt s področja prometa, ki bo v kratkem posredovana v potrditev na Evropsko komisijo. Iz tabele je razvidno, kateri od njih so že pristali na SVRKU. Omenjeni velik projekt s področja prometa je projekt izgradnje avtocestnega odseka med Draženci in Gruškovjem, katerega skupna vrednost znaša 240 milijonov evrov (EU in SLO del).

Lovilci repkov in ostankov

Mariborski institut za energetiko je med zadnjimi projekti, ki jih je SVRK konec julija potrdil. Gre za naložbo, vredno 5,2 milijona evrov, od tega bo iz Evropskega sklada za regionalni razvoj 4,2 milijona evrov; seveda še na račun stare perspektive. Na SVRKU so potrdili, da gre v tem primeru za tako imenovane ostanke, predvsem na račun »nižje realizacije projektov iz finančnih popravkov«. SVRK: »Gre za projekt, ki je bil neposredno potrjen s strani službe za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) in na podlagi katerega je bilo objavljeno javno naročilo za izvedbo del.«

Ker je leto 2015 končno leto, v katerem je treba počrpati sredstva iz stare finančne perspektive 2007–2013, ko je bilo Sloveniji na voljo za 4,2 milijarde evrov, se postavi vprašanje, koliko podobnih »ostankov« se je v letošnjem letu že nabralo in se jih je lahko preusmerilo na druge čakajoče projekte. Iz vladne službe so nam odgovorili: »Na SVRK kot tudi na ministrstvih mesečno spremljamo črpanje evropskih kohezijskih sredstev, ključni podatki so razvidni iz poročil o črpanju, ki so objavljena na naših spletnih straneh in s katerimi se seznani vlada. V sklop spremljanja spadajo tudi napovedi izplačil, projekcije porabe sredstev do konca leta, glede na trenutno stanje in na podlagi teh podatkov ministrstva pripravljajo, SVRK pa odloča o dodatnih projektih.«

In kako bodo projekti, kot je omenjen mariborski institut in podobni lovilci repkov in ostankov evropskih sredstev, lovili roke? Na SVRKU pojasnjujejo, da dajejo odgovore na ta vprašanja smernice za zaključevanje Evropske komisije (ec.europa.eu/regional_policy/.../guidelines_closure20072013_sl.pdf). SVRK: » Bistveno določilo pa je, da mora izdatek pri upravičencu nastati najkasneje do 31. 12. 2015. To pomeni, da v kolikor gre za upravičenca, ki ni proračunski uporabnik, lahko slednji potencialno v skladu z določili pogodbe o sofinanciranju zahteva plačilo iz evropskih sredstev, ki jih zalaga proračun RS še v začetku leta 2016. Navedeno pomeni, da bodo povračila iz proračuna EU zahtevana še v letu 2016, meseca marca 2017 pa je potrebno na Evropsko komisijo poslati poročilo o zaključku programskega obdobja 2007–2013. V skladu s tem morajo biti projekti praviloma zaključeni do konca leta 2016 (plačila v letu 2016 iz lastnih sredstev upravičenca), o projektih, ki do navedenega roka ne bodo zaključeni, pa bo potrebno natančno spremljanje in poročanje Evropski komisiji, v skrajnem primeru bo potrebno vračilo prejetih sredstev, v kolikor zaključevanje tovrstnih projektov ne bi bilo uspešno.«