Tiskane izdaje
Mlada podjetja lahko svoje poslovanje financirajo na več načinov. Med temi so tudi subvencije in jamstva s subvencijo obrestne mere, ki jih ponuja Slovenski podjetniški sklad (SPS). Ta je lani prvič ponudil nova produkta, ki sta nastala kot odgovor na pomanjkanje kapitala v semenski fazi. Letos je produkta na pobudo uporabnikov še izboljšal.
Sklad je v zadnjih letih za mlada inovativna podjetja pripravil ponudbo finančnih produktov, ki spremljajo podjetje od čistega zagona in priprave minimalno sprejemljivega produkta (MVP), pa vse do preverjanja tržnega potenciala, vstopa na prvi trg in širitve na nove trge. Tako sklad v prvi fazi ponuja zagonske spodbude (P2) za zagon inovativnega podjetja, v drugi fazi semenski kapital (SK75 in SK200) za nadaljnji razvoj inovativnega podjetja in v tretji fazi tvegan kapital za globalno rast. »S takšno strukturo finančnih produktov izpolnimo celoten življenjski cikel podjetij, zato v prihodnosti načrtujemo morda le manjše korekcije sedanje ponudbe,« pravi direktorica SPS Maja Tomanič Vidovič.
Skladno s finančno perspektivo 2016–2020 načrtujejo nov produkt, ki bi bil namenjen podpori v okviru idejne faze. Ker je ta šele v nastajanju, na skladu podrobnejših informacij še ne morejo dati.
Mlada podjetja so deležna tudi produktov četrte faze v obliki jamstev s subvencijo obrestne mere in neposrednih kreditov sklada. Ta ponudba bo tudi v prihodnje ostala nespremenjena, poudarja Tomanič Vidovičeva.
V enem letu podprli več kot 30 startupov
Produkta SK75 in SK200 inovativnim zagonskim podjetjem omogočata pridobiti 75.000 evrov konvertibilnega posojila ali 200.000 evrov javne lastniške investicije ter vključitev v pospeševalniška programa Start:up Geek House in Go:Global Slovenia. V enem letu, torej v lanskem jesenskem in letošnjem pomladanskem razpisu, je semenska sredstva prejelo več kot 30 zagonskih podjetij.
Konvertibilno posojilo v višini 75.000 evrov je namenjeno podjetjem, ki so s testiranjem na trgu že potrdili obstoj problema in zanj razvili prototip ali minimalno sprejemljiv produkt (MVP), investicijska sredstva pa potrebujejo za vzpostavljanje stikov s potencialnimi kupci, nadaljnje testiranje hipotez in funkcionalnosti, tržne raziskave in dokončanje razvoja produkta skladno z zahtevami trga. Produkt je namenjen inovativnim mikro in malim zagonskim podjetjem, mlajšim od treh let. Poleg tega pa podjetja vstopijo v trimesečni pospeševalniški program Startup Geekhouse.
Ta produkt je zamenjal prvotnega SK50, prek katerega so podjetja pridobila 50.000 evrov semenskega kapitala. »Sprememba produkta SK50 na SK75 je predvsem odziv sklada na potrebe trga in prilagoditvi ponudbe financiranja. Izkazalo se je, da start-up podjetja v fazi nadaljnjega razvoja, ko še niso na trgu oziroma še ne ustvarjajo dovolj visokega denarnega toka, potrebujejo več sredstev, saj so ta namenjena nadaljevanju financiranja razvojnih aktivnosti, zaključevanju prototipa, prvim tržnim analizam in vzpostavljanju stikov s potencialnimi kupci. Tako lažje premagajo začetne faze razvoja,« pravi Tomanič Vidovičeva.
Med prvimi lanskimi prejemniki SK50 je tudi podjetje Nervteh, ki razvija simulator vožnje, ki voznika postavi v resnično okolje in z naprednim nevrološkim profiliranjem zbira njegove biometrične in nevrološke podatke. Direktor in ustanovitelj podjetja Matej Vengust pravi, da so se za skladov produkt odločili, ker je bila to boljša izbira kot banka.
Javna lastniška investicija v višini 200.000 evrov je namenjena podjetjem, ki so že našla svoj »product-market fit«. Imajo že dokončan izdelek, ki ga prodajajo na trgu, imajo zasebnega investitorja, ki ob sočasnem vstopu Slovenskega podjetniškega sklada zagotovi najmanj 40.000 evrov kapitala, in se pripravljajo na pridobitev večje investicijske runde s strani skladov tveganega kapitala. Ta produkt je namenjen podjetjem, starim do pet let, pri tem pa se podjetja vključijo v pospeševalniški program Go:Global Slovenia, v katerem se pripravijo na mednarodno investicijo in dobijo osebnega start-up mentorja ter prilagojen izobraževalni program za pomoč pri profesionalni organizaciji podjetja.
Podjetja se morajo prijaviti v predselekcijski postopek, ki se je za jesenska razpisa iztekel 10. septembra.
Največ je jamstev za kredite
Med štirimi finančnimi linijami, ki jih sklad ponuja malim in srednjim podjetjem (MSP), so jamstva še vedno produkt, ki pomeni okoli 85 odstotkov vseh ponujenih finančnih sredstev sklada. Pri izvajanju tega instrumenta sodelujejo finančni posredniki – banke, s katerimi že več let uspešno sodelujejo pri najemanju kreditov MSP z dodeljenim jamstvom za tista podjetja, ki prvotno pridobijo pozitiven sklep banke. Trenutno sklad sodeluje z 18 različnimi bankami.
Letos je bilo razpisanih 85,1 milijona evrov finančnih spodbud v obliki garancij za bančne kredite s subvencijo obrestne mere. Od skupno razpisanega zneska je sklad že odobril okoli 57,7 milijona evrov jamstev in podprl 237 podjetij. Od tega je bilo »mladim podjetjem« (podjetjem, ki so mlajša od pet let) odobreno 6,3 milijona evrov jamstev s subvencijo obrestne mere in podprtih 40 mladih podjetij.
Za omenjena jamstva s subvencijo obrestne mere iz sklada se odločajo podjetja, ki nimajo zadostnih jamstev za zavarovanje bančnega kredita, ali podjetja, ki želijo del svojih jamstev sprostiti za nov investicijski ciklus. Na letni ravni se za to odloči okoli 800 podjetij, ki zaprosijo za garancijo, od tega je odobrenih okoli polovica, saj razpoložljiva sredstva niso dovolj za podporo vseh prijavljenih in ustreznih projektov.
Pozitiven sklep banke pogoj za garancijo
Podjetja, ki izpolnjujejo pogoje iz javnega razpisa in pridobijo pozitiven sklep banke, lahko kandidirajo za jamstvo. »Pozitiven bančni sklep je eden izmed pogojev, da podjetje sploh odda vlogo, zato vsa podjetja, ki prejmejo jamstva sklada že imajo predhodno odobren kredit pri banki. V praksi se redkokdaj zgodi, da podjetje ne uresniči zastavljene investicije in se zato garancija ne aktivira. Takšnih podjetij je na leto manj kot pet,« pravi Maja Tomanič Vidovič.
Podjetja se lahko še prijavijo na dva razpisa, in sicer do 7. oktobra za jamstva za bančne kredite za klasične projekte P1 ter do 15. septembra in prav tako do 15. oktobra na razpis za garancije za bančne kredite za tehnološko inovativne projekte P1 TIP.
»Če govorimo o pogostih napakah pri prijavljanju na razpise na splošno, lahko povem, da bi predvsem podjetniki gotovo morali natančneje prebrati razpisno dokumentacijo za posamezni razpis, preden oddajo vlogo na sklad. Večkrat se namreč zgodi, da so podjetniki premalo pozorni na roke oddaje vloge, na obdobja upravičenih stroškov za posamezni razpis itd. Podjetnikom priporočamo, da natančno preberejo razpisno dokumentacijo, prav tako pa, da pred prijavo na posamezni razpis vsakdo oceni, ali so cilji razpisa skladni s cilji podjetja, in če so, je veliko pozornost treba nameniti vsebini projekta,« svetuje Tomanič Vidovičeva.
