Furs plača 34 centov poštnine za vsak opomin

Papirne pozive k plačilu dolga od 1. septembra dobivajo le še zavezanci posamezniki, opomini za podjetja v e-obliki.

Objavljeno
03. november 2014 18.01
iza carina
Katarina Fidermuc, gospodarstvo
Katarina Fidermuc, gospodarstvo

Ljubljana − Papirne opomine o davčnem dolgu od 1. septembra dobivajo le še posamezniki, podjetja in samostojne podjetnike finančna uprava na zamudo pri plačilu opozarja po spletu. Do konca avgusta letos je finančna uprava izdala 168.699 papirnih obvestil in zavezance z njimi spomnila na 46,76 milijona evrov dolga.

Veliko pisem, velik strošek

Papirna pošta je za finančno upravo (Furs) pomemben strošek: davčna in carinska uprava sta lani za vse vrste poštnih pošiljk skupaj plačali 5,7 milijona evrov. Finančna uprava po zakonih, ki opredeljujejo njeno dejavnost, zavezancev ni dolžna z opomini opozarjati na njihov davčni dolg, a so presodili, da je to koristno za izterjavo in ne nazadnje za zavezance, saj so stroški izvršbe visoki.

Posameznika bo sklep o izvršbi na denarne prejemke ali sredstva na bankah in hranilnicah stal 25 evrov za vsako banko, v kateri ima račun, za sklep o izvršbi na premičnine bo dolžnik plačal 75 evrov stroškov, za vsako pot uslužbenca Fursa v zvezi s postopkom davčne izvršbe iz premičnega premoženja 40 evrov ...

»Opomine pošiljamo z navadno pisemsko pošiljko, zato znaša poštnina toliko, kot na primer pri informativnih izračunih dohodnine, to pa je 0,34 evra na pošiljko,« pravi Stojan Glavač iz službe za stike z javnostjo pri generalnem finančnem uradu. Poštnina za 168.699 navadnih poštnih pošiljk z opomini o davčnem dolgu, ki jih je finančna uprava oddala do 31. avgusta letos, torej znaša 57.358 evrov. Za naslovnike je opomin brezplačen. Od 1. septembra Furs razpošilja opomine pravnim osebam le še prek svojega elektronskega sistema eDavki.

Začnejo z brezplačnim opominom

»Pisni opomin je prvi korak, ki ga opravi finančna uprava, da bi pri zavezancu dosegla poplačilo dolga. Z opominom ga pozove k plačilu. Hkrati ga opozori na posledice, če dolga ne bo plačal, in tudi na na stroške ob uvedbi postopka za davčno izvršbo,« pojasnjujejo v generalnem finančnem uradu. Finančna uprava zdaj pod isto streho opravlja vse postopke izterjave in izvršbe, za katere sta bili pred združitivjo 1. avgusta pristojni davčna in carinska uprava. Ta je opravljala izterjavo in izvršbo zaradi poplačila glob za tako imenovane nedavčne terjatve.

Statistika finančne uprave kaže, da je v prvih osmih mesecih letos z opomini, sklepi o izvršbi in telefonskimi pozivi zahtevala poplačilo 919,32 milijona evrov dolga: 807,7 milijona evrov za neplačane davčne obveznosti in 111,61 milijona evrov dolga za nedavčne terjatve. V osmih mesecih je finančni upravi uspelo izterjati 365,1 milijona evrov dolga – 345,22 milijona evrov dolga za davčne obveznosti in 19,82 milijona evrov za plačilo nedavčnega dolga.

Avgusta sta davčna in carinska uprava izpeljali le združitev na vrhu, tako da sta se generalna davčni in carinski urad združila v generalni finančni urad. Na lokalni ravni do 1. januarja 2015 še vedno poslujejo davčni in carinski uradi z nespremenjenimi nazivi in naslovi. Za izterjavo tako imenovanih nedavčnih terjatev so torej še vedno pristojni območni carinski uradi. Izterjavo nedavčnega dolga opravljajo carinski uradi v Celju, Mariboru, Murski Soboti in Sežani. Poleg davkov za državni proračun in občine finančna uprava torej prek carinskih uradov opravlja izterjavo glob, ki se nazadnje tudi stekajo v javne finance.

Za nedavčni dolg pristojni carinski uradi

»Carinski urad Celje je pristojen za izterjavo različnih terjatev po zakonu o splošnem upravnem postopku in za izterjavo upravnih taks. Carinski urad Sežana izterjuje sodne takse ter denarne kazni po zakonu o pravdnem postopku in zakonu o kazenskem postopku. Carinska urada v Mariboru in Murski Soboti sta pristojna za izterjavo terjatev drugih prekrškovnih organov: mariborski za terjatve policije, murskosoboški za terjatve sodišč, medobčinskih inšpektoratov in redarstev ter inšpektoratov,« pravi Sabina Langus-Boc iz generalnega finančnega urada.

Seznam predlagateljev, za katere carinski uradi opravljamo izterjavo nedavčnih denarnih terjatev, je dolg. Na njem so poleg policije in sodišč še občine, uprave enote, obrtno-podjetniška zbornica, različne državne agencije, centri za socialno delo, tržni inšpektorat in več drugih inšpektoratov (za delo, kmetijstvo in okolje, za notranje zadeve, zdravstvo), tudi uprava za varno hrano in državno pravobranilstvo ... V imenu vseh teh ustanov je torej finančna uprava lani izterjala 111,61 milijona evrov dolga za tako imenovane nedavčne terjatve.