Tiskane izdaje
Ljubljana − Zakon o davčnih blagajnah računov je na poti v uradni list, bodoči uporabniki pa se sprašujejo, koliko stroškov in dela bodo nazadnje res imeli z njimi. Vse je odvisno od opreme, ki jo zavezanec že ima, odgovarjajo v finančni upravi.
Finančna uprava (Furs) mora 1. decembra zagnati informacijski sistem za potrjevanje računov, tako da ga bo do 2. januarja 2016 preskušala skupaj z zavezanci.
Takrat bo davčno potrjevanje računov obvezno, tako imenovane davčne blagajne pa še ne, saj bo v prehodnem obdobju do 31. decembra 2017 še vedno mogoče uporabljati papirne račune z oznako finančne uprave. Ta bo malim zavezancem z majhnim številom računov na svoji spletni strani omogočila vstop v davčno blagajno, prek katere bodo podatke s papirnih računov vnašali v sistem za potrjevanje, a število vnosov bo omejeno.
Od 1. januarja 2018 bodo obvezne elektronske naprave za izdajanje računov.
Kdo ne bo imel izdatkov?
Po najnovejših ocenah ministrstva za finance bodo imeli zavezanci, ki za izdajanje računov že zdaj uporabljajo tako imenovane virtualne davčne blagajne − torej elektronske naprave s programi, ki zagotavljajo sledi o posegih v podatke o prometu − ob uveljavitvi novega sistema od deset do 30 evrov stroškov. Pri zavezancu, ki bo moral kupiti tudi opremo in poskrbeti za internetno povezavo z informacijskim sistemom finančne uprave, bodo znašali od nič do 300 evrov, so predvideli v ministrstvu za finance, minister Dušan Mramor pa zdaj govori o največ 400 evrih.
Pri finančni upravi, ki je pristojna za vsa pojasnila v povezavi z zakonom o davčnem potrjevanju računov, smo preverili, kateri zavezanci do 2. januarja 2016 torej ne bodo imeli prav nobenih izdatkov.
Nobenih stroškov z uvedbo davčnih blagajn ne bodo imeli tisti zavezanci, ki za račune zdaj uporabljajo računalniške registrske blagajne, odgovarjajo v generalnem finančnem uradu: »V to skupino spadajo vsi zavezanci, ki trenutno pri izdaji računov že uporabljajo osebne računalnike, blagajne POS, tablične računalnike, prenosne računalnike ali pametne telefone z možnostjo dostopa do interneta − to velja tako za velike trgovske centre kot tudi za male poslovne enote z eno računalniško registrsko blagajno.« Ti zavezanci, poudarjajo, morajo programe za blagajniško poslovanje nadgraditi s »funkcionalnostjo izmenjave podatkov s Fursom«.
Če jim nadgradnje ne bo treba plačati ...
Tu se torej le pojavi »če«, kajti takšna nadgradnja ne bo nujno brezplačna, ugotavljajo v finančni upravi: »Če vzdrževalne pogodbe vključujejo tudi dopolnitve programa zaradi prilagoditve zakonskim spremembam, dopolnitev blagajniškega programa ne povzroča dodatnih stroškov.« Zasebni trgovec in predsednik združenja malih trgovcev pri gospodarski zbornici Jože Vencelj iz lastnih izkušenj pravi, da bo dopolnitve blagajniškega programa treba doplačati: »Imamo pogodbe z računalniškim podjetjem, ne bodo pa brezplačno namestili dodatnih programov, tudi vse priredbe moramo vedno plačati.«
Pri dveh družbah, ki sta že napovedali, da bosta na slovenskem trgu uporabnikom elektronskih naprav za izdajanje računov ponujali tudi storitve davčne blagajne, smo preverili, katero opremo oziroma storitve bodo morale dokupiti njihove stranke, ki račune že zdaj izdajajo z elektronskimi napravami. »Poleg povezljivosti s strežniki finančne uprave, tako da se bo naša Si.blagajna znala povezati in pridobiti ustrezen ključ, ki se bo izpisal na izdanem računu, dodatnih posebnosti načeloma ne bo. Račun, ki ga bo dobil kupec, bo sicer moral vsebovati nekaj dodatnih podatkov, vendar dodatni elementi z vidika uporabne vrednosti niso potrebni,« nam v imenu družbe Simobil sporoča Rok Zagruševec iz službe za stike z javnostjo.
Ponudniki storitve so pripravljeni
Uporabnik njihove ali katere koli davčne blagajne bo pač moral poskrbeti za povezavo na internet: »Si.blagajna se bo nato sama povezala s strežniki finančne uprave, kar bo potekalo v ozadju programske rešitve, česar uporabnik blagajne sploh ne bo zaznal.«
Podobna pojasnila o dopolnitvah sedanjih programov za blagajniško poslovanje nam sporoča Nataša Osolnik iz službe za odnose z javnostjo pri družbi Telekom: »Blagajniškim rešitvam bomo od 2. januarja 2016 dodali tako imenovani davčni modul, ki bo omogočal, da bo vsaka transakcija oziroma račun ob plačilu z gotovino ali plačilnimi karticami pred formalno izdajo kupcu poslan v podatkovni center finančne uprave. Tam bo dobil enolično oznako računa, ki bo izpisana tudi na računu.« Poleg internetne povezave in davčnega modula si bo moral torej uporabnik Mobilne ali katere koli druge blagajne priskrbeti digitalni certifikat podjetja, s katerim se bo prodajno mesto predstavilo informacijskemu sistemu finančne uprave.
Digitalna potrdila bodo brezplačna
Za digitalno potrdilo, ki ga bo moralo imeti vsako prodajno mesto, bo po pojasnilih finančne uprave poskrbela država in bodo za zavezance brezplačna. Tako določa tudi zakon o davčnem potrjevanju računov: »Zavezanec mora pri izvajanju postopka potrjevanja računov uporabljati namensko digitalno potrdilo, ki ga ministrstvo za javno upravo izda zavezancu brezplačno.
