Geodeti naj le razmislijo, zakaj ne razumemo

Ljubljana – Uslužbenci geodetske uprave (Gurs) so 8. marca opravili prvo delovno soboto zaradi davka na nepremičnine. »Zmogljivosti lokacij, ki so bile odprte to soboto, so bile maksimalne. V drugih mestih ni bilo treba delati v soboto,« pravi Karmen Jereb.

Od 8. do 13. ure so bile preteklo soboto odprte območne geodetske uprave v petih mestih: v Ljubljani na Cankarjevi cesti so v tem času sprejeli 126 strank, v Domžalah 88, v Mariboru 100, v Kopru 140 in v Kranju 150. »Do danes smo prek sistema naročanja, ki smo ga uvedli 13. januarja, na osebni pogovor zaradi urejanja podatkov o nepremičnini naročili 39.842 strank in že pomagali 21.385 strankam. Hkrati smo v tem času sprejeli vsaj še toliko strank, ki se niso naročile. Zdaj se je možno naročiti samo na polovici vseh naših lokacij. V vseh večjih središčih naročanje ni več možno, ker so zasedeni vsi datumi,« dodaja Karmen Jereb iz službe za obveščanje javnosti pri Gursu.

Na info točkah po upravnih enotah ni gneče. Potem ko je vlada napovedala, da bo izenačila davčni stopnji za rezidenčne in nerezidenčne nepremičnine, je pojenjal tudi naval lastnikov na okenca, kjer je mogoče urediti podatke o stalnem bivališču. »Tudi po objavi informacije, da smo 5. marca na upravnih enotah odprli tako imenovane info točke, se število strank ni znatno povečalo,« v imenu ministrstva za notranje zadeve sporoča Katja Mihelj Nagode iz službe za odnose z javnostjo.

Na Gursu še vedno ugotavljajo, da številni lastniki pridejo k njim, ker ne razumejo obvestila o nepremičnini z informativnim izračunom davka. To je najbrž opozorilo, da so obvestila preveč zapletena. »Prišel sem, ker so mi na obvestilu napisali, da je moja garaže poslovni prostor,« je povedal Mariborčan, ki je preteklo v soboto v neznosni gneči čakal na vrsto za osebni sprejem pri geodetih. Med javno obravnavo zakona o davku na nepremičnine je tudi ustavna sodnica Jadranka Sovdat večkrat ponovila vprašanje, zakaj so garaže v kletni etaži hiše s šestimi lastniki v Gursovem obvestilu opredeljene kot poslovni prostor. Njena vprašanja so presenetila celo direktorja urada za množično vrednotenje nepremičnin pri geodetski upravi Dušana Mitrovića, ki je pred zborom ustavnih sodnikov nazadnje povedal: »Garaža je garaža.«

Pred zakonom o davku na nepremičnine to ni res, kajti zavezanec bo za davek plačal 0,15 odstotka davčne osnove ali 0,5 odstotka. Tudi na obvestilu lastnice stanovanja v bloku, ki ima v kletni etaži 132 parkirnih mest za stanovalce, beremo, da je to »1242002 garaža v garažni hiši, številka poslovnega prostora 170, število poslovnih prostorov 132«. Za pokrito parkirišče, do katerega se lahko spusti z dvigalom v copatih, bo lastnica plačala 0,5-odstotni davek. Toda zakaj poslovni prostor? »Takšen je le naziv te dejanske rabe dela stavbe,« pravi Ema Pogorelčnik iz geodetske uprave. Dodaja še, da je na spletni strani Gursa dosegljiv šifrant dejanskih rab delov stavb s primeri, ki ga geodeti sproti dopolnjujejo: »Če ima prostor številko poslovnega prostora, s tem še ne postane poslovni prostor, še vedno je to garaža. Pomembno je, ali je garaža zaklenjena ali govorimo samo o garažnem prostoru. Če ima pripisano napačno dejansko rabo, je to mogoče spremeniti na geodetski upravi prek obrazca in dokazila, fotografije.«

Pisali smo že, da je mogoče garaže in garažne prostore v kletnih etažah blokov »združiti« s stanovanji, tako da v jeziku geodetov postanejo njihova pritiklina. Lastnik bo tako tudi pri garaži oziroma parkirnem mestu za davek plačal le 0,15 odstotka posplošene tržne vrednosti. »Pri takšni združitvi delov stavb pa je potreben katastrski vpis, torej tudi elaborat,« pravi Ema Pogorelčnik.