Glavni ekonomist ECB brani sprejete ukrepe

Brez ukrepov bi se cene življenjskih potrebščin v območju evra lani znižale, gospodarska rast pa bi bila šibkejša.

Objavljeno
07. april 2016 14.17
Ba. Pa., STA
Ba. Pa., STA

Frankfurt − Če Evropska centralna banka (ECB) ne bi sprejela različnih ukrepov, bi se cene življenjskih potrebščin v območju z evrom lani znižale, gospodarska rast pa bi bila šibkejša, je danes na bančnem kongresu v Frankfurtu dejal glavni ekonomist ECB Peter Praet.

»Paket ukrepov denarne politike, ki jih je ECB sprejela od junija 2014, je učinkovit,« je dejal.

ECB se sooča s čedalje večjimi kritikami, da njeni ukrepi v boju proti nizki inflaciji in šibki gospodarski rasti v območju z evrom ne učinkujejo, vendar v Frankfurtu pravijo drugače.

Praet je dejal, da bi se cene življenjskih potrebščin lani znižale, če ne bi bilo ukrepov ECB. »Letos bi bila inflacija vsaj pol odstotne točke nižja, kot trenutno pričakujemo, prihodnje leto pa bi bila okoli pol odstotne točke nižja,« je povedal. ECB za letos napoveduje 0,1-odstotno inflacijo, za prihodnje leto pa 1,3-odstotno.

Občuten je tudi učinek na rast bruto domačega proizvoda (BDP) območja z evrom. Ukrepi ECB naj bi v obdobju 2015−2018 prispevali k rasti BDP za okoli 1,5 odstotka, je povedal Praet.

V tej luči je zavrnil kritike monetarne politike na način, da se preuči, kje so kakšni kazalniki danes in kje so bili ob začetku izvajanja ukrepov, in na tej podlagi oceni, ali je politika uspela ali propadla.

»Glede na to, da ni gospodarstvo nikoli statično, je treba vedno oceniti, kaj bi se zgodilo, če ukrepov ne bi bilo,« je dejal.