Tiskane izdaje
Ljubljana – Časi, ko je bila Evropa bolnik svetovnega gospodarstva, bledijo z vsakim novim četrtletjem krepke gospodarske rasti. Nič drugače ni bilo v tretjem letošnjem četrtletju, ki je po oceni evropskega statističnega urada Eurostat zraslo za 2,5 odstotka – tako hitro ni raslo že debelo desetletje.
Čeprav podatkov za Slovenijo še ni, se bo verjetno spet uvrstila v sam vrh hitro rastočih evropskih gospodarstev. Morda ne ravno ob bok Romuniji, ki je tokrat presenetila z 8,6-odstotno rastjo BDP na letni ravni, povsem verjetno pa je, da bo gospodarstvo še enkrat zraslo hitreje od petih odstotkov, s čimer bi ohranilo tempo za uresničitev napovedi Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar), ki napoveduje za letos 4,4-odstotno rast. Nazadnje je Slovenija rasla tako hitro pred krizo, z visoko rastjo pa bi vnovič nekoliko zmanjšala zaostanka za povprečno gospodarsko razvitostjo v območju evra in EU.
Nadaljevanje obdobja rasti
Tudi za EU bo leto 2017 uspešno v gospodarskem smislu, pozitivni trendi pa naj bi se ohranili tudi prihodnje leto. Gospodarska rast v letu 2017 naj bi bila namreč 2,4-odstotna (lanska rast je bila 1,7-odstotna), v letu 2018 pa naj bi se BDP okrepil za 2,1 odstotka, je v posebnem regionalnem gospodarskem pregledu za Evropo, objavljenem v ponedeljek, ocenil Mednarodni denarni sklad (IMF).
Napovedi za letos in prihodnje leto je v primerjavi s spomladanskim poročilom World Economic Outlook popravil za 0,5 oziroma 0,2 odstotne točke. Po mnenju IMF se »evropska gospodarska rast razliva po svetu in bistveno prispeva k svetovni rasti.«
Za povečavo klinite na grafiko.
V nekaterih razvitih državah Evrope in v večini t. i. hitro rastočih držav je raven brezposelnosti upadla na predkrizno raven, predvsem v vzhodni in srednji Evropi pa so zrasle tudi plače. Krivulja potrošnje gospodinjstev je v vzponu praktično že tri leta, pri čemer so potrošniki pripravljeni nameniti več denarja za vse, od hrane, oblačil, avtomobilov, do nepremičnin. To je najbolj opazno v vzhodni Evropi, kjer je tudi zaradi prej omenjene rasti plač rast potrošnje precej nad povprečjem tiste v zahodnih članicah EU.
Evropejci prekosili Američane
Pri trošenju zaslužkov in poceni kreditov pa so na drugi strani vse aktivnejša tudi podjetja, ki zaradi okrepljenega povpraševanja več proizvajajo in posledično več tudi trošijo. Bodisi za surovine, vmesne proizvode ali pa seveda za vlaganja, tako v razvoj kot tudi povečanje lastnih kapacitet. Kombinacija vseh elementov prinaša krepke zaslužke, ki so v tretjem letošnjem četrtletju prekosili pričakovanja.
V običajno najšibkejšem četrtletju so evropska podjetja - navkljub krepkemu evru zaradi katerega so bili zaskrbljeni izvozniki – poslovala zelo dobro. Primerjava zaslužkov podjetij v indeksih MSCI Europe in MSCI USA kaže, da so podjetja na Stari celini ustvarila 12,4 odstotka več čistega dobička kot v enakem obdobju lani, ameriška pa »le« za 9,8 odstotka, kažejo ocene Reutersa.
»Okrevanje se zdi kar trajno. Rast v območju evra je bila pozitivna že 18 četrtletij zapored, zdaj je okrog 2,5 odstotka. Mnoge države v vzhodni Evropi že nekaj čas rastejo po tri odstotke ali hitreje, kar pomeni, da okrevanje ni le širše, pač pa tudi močnejše,« je za isto tiskovno agencijo povedal Jörg Decressin, namestnik direktorja v evropskem oddelku IMF.
Slovensko izkoriščanje konjunkture
Tudi slovenska gospodarska rast je letos izjemno krepka, Umar je v jesenski gospodarski napovedi ocenil, da bo ob koncu leta 4,4-odstotna. V včeraj objavljenem Ekonomskem ogledalu pa posebej izpostavlja, da naša rast temelji na rasti izvoza, ki jo omogoča tudi izboljševanje konkurenčnosti.
»V mednarodnem merilu je Slovenija letos med članicami evrskega območja z ugodnejšim gibanjem cenovne in stroškovne konkurenčnosti. Pri cenovni konkurenčnosti je bil zaradi strukture naše menjave vpliv krepitve tečaja evra med nižjimi v območju, kar je pomembno zato, ker naše gospodarstvo v evrskem valutnem območju realizira nadpovprečno veliko menjave. K relativno ugodnejšim gibanjem stroškovne konkurenčnosti je prispevalo tudi, da so se stroški dela na enoto proizvoda v Sloveniji zmanjšali bolj kot v večini članic,« pravijo na Umarju.
»Krepka konjunktura v EU in obeti, da bo taka še ostala, za Slovenijo pomenita rast industrijske proizvodnje in realnega izvoza nad petimi odstotki ter nadaljevanje visokega presežka na tekočem računu plačilne bilance. Hkrati se močno krepi zasebna potrošnja, saj je izboljšanje položaja na trgu dela očitno tako v območju evra kot v EU-28,« pa je obetavne gospodarske razmere ocenil Bojan Ivanc, glavni ekonomist pri Analitiki GZS.
Bojan Ivanc, glavni ekonomist pri Analitiki GZS
»Optimizem vlada po celem svetu, gibljemo se v tisti fazi cikla, ko so nestabilnosti izzvenele (evrska kriza, cene energentov), ugodno konjunkturo pa še vedno pospešujejo nizke obrestne mere. Te ob rekordno dobrem razpoloženju spodbujajo investicije, zasebno potrošnjo in nižajo javno-finančne primanjkljaje, kar državam omogoča ekspanzivno fiskalno politiko. Slovenska gospodarska rast bo skoraj dvakrat višja kot v območju evra, vendar pa lahko tudi v obratu poslovnega cikla sledi morebitno nadpovprečno krčenje,« pravi Ivanc.
Na pragu novega razcveta…ali katastrofe?
Optimizem se je zažrl v skorajda vse pore evropske družbe. »To je rast v najboljši različici,« je za Bloomberg dejal Nathan Sheets, nekdanji ekonomist pri ameriški centralni banki Federal Reserve.
»Naši prijatelji na kontinentu naj uživajo v tej rasti, za njimi so dolga leta suše,« je še dodal. Optimističen je bil tudi Angel Talavera, ekonomist v londonski svetovalni družbi Oxford Economics, ki meni, da je še veliko prostora za rast.
Toda tveganja obstajajo in nekateri medtem že čakajo konec pozitivnega gospodarskega cikla. Eno večjih tveganj, da v Evropi ne bi šlo vse po načrtih, je izstop Velike Britanije iz EU, ki naj bi se zgodil marca 2019. »Sedanje ocene izhajajo iz predpostavke, da bo dogovor o pogojih brexita dosežen. Če ga ne bo, bo imel 'stresen' brexit škodljiv vpliv na gospodarstvo. Skrbi nas, da bo trpela predvsem gospodarska rast v Veliki Britaniji, pa tudi v Evropi,« je povedal Decressin.
Podjetja, ki delujejo v Veliki Britaniji, od tamkajšnje vlade vse bolj odločno zahtevajo, naj sklene dogovor o prehodnem obdobju in prihodnjih trgovinskih odnosih, vendar se to zdi vse manj verjetno. David Davis, minister za brexit, je včeraj ocenil, da je možnost dogovora do božiča (kar je želja britanskega gospodarstva) le 50-odstotna.
Tudi Ivanc glede brexita ni pretirano optimističen: »Trenutno kaže, da izgublja predvsem Velika Britanija, saj so nekateri tuji vlagatelji pričeli seliti centre z Otoka na celino. Gospodarska slika sicer ni slaba, je pa inflacija še enkrat višja (tri odstotke) kot v območju evra.
Posledice neuspeha pri dogovoru med EU in Veliko Britanijo oziroma zastoju pri pogajanjih je precej težko oceniti. Ugodna konjunktura na območju evra postavlja EU v nekoliko boljši položaj kot pred letom dni. Decembra lahko pričakujemo nadaljevanje pogajanj, hitrih in dokončnih sklepov pa vseeno ne.«
