Tiskane izdaje
Na trgu dela se bo leto 2013 končalo z umirjanjem nenehnega poslabševanja razmer. Po podatkih Umarja se je število registriranih brezposelnih, ki se je v prvi polovici leta povečalo, v zadnjih mesecih stabiliziralo. V prvih desetih mesecih je bilo v evidenco brezposelnih v povprečju prijavljenih 119.460 oseb, kar je 9,3 odstotka več kot lani. Zaradi programov aktivne politike zaposlovanja pa jih je tudi več kot lani dobilo zaposlitev.
V register brezposelnih se je po podatkih zavoda prijavilo 7,2 odstotka manj presežnih delavcev in stečajnikov. Največ stečajev je bilo v gradbeništvu in v trgovini na drobno. Eden zadnjih odmevnejših stečajev v tem letu je bil decembrski stečaj Svee iz Zagorja, ki je 65 let izdelovala kuhinje. Na cesti je ostalo 120 delavcev.
Urgentno črpanje sredstev EU
Urgentni centri so lahko nekakšen sinonim za težave pri črpanju evropskih sredstev za obdobje 2007-2013, v katerem ima Slovenija na voljo 4,1 milijarde evrov iz evropskih strukturnih in kohezijskega sklada. Finančna perspektiva se letos končuje, njeno črpanje pa je, seveda za letos potrjene projekte, po pravilu n plus 2 odprto do konca leta 2015. V dobrem mesecu dni, odkar je nastal tako imenovani akcijski načrt za pospešitev črpanja sredstev EU, se je samo črpanje povečalo za vsega 75 milijonov evrov in na zadnji dan novembra jih je bilo počrpanih 2.252.133.683 evrov ali slabih 55 odstotkov. V akcijskem načrtu je od desetih urgentnih centrov, ki naj bi se gradili s temi sredstvi, imelo odločbe o njihovi dodelitvi sedem centrov, a le eden je imel izbrane izvajalce. Konec leta se po neuradnih informacijah temu stanju menda približuje še eden. V ozadju pa menda tli upanje, da bi lahko nasploh za del nepočrpanih sredstev nekoliko podaljšali obdobje še v prihajajoče leto 2014. Kakorkoli: tudi takrat bo urgentno.
Minister, filozof ali klatež
Stanko Stepišnik, gospodarski minister v vladi Alenke Bratušek, je novembra letos odstopil, potem ko se je razkrilo, da se podjetje Emo Orodjarna, ki je tudi v njegovi približno petodstotni lasti, poteguje za državne subvencije, ki jih podeljuje prav ministrstvo za gospodarstvo. V pogovoru za Sobotno prilogo Dela je kakšnih deset dni prej na vprašanje, ali je njegova politična prihodnost ogrožena, odgovoril: »Ja, zaradi tega pa menda ja ne.« Čeprav je bil takrat prepričan, da uživa zaupanje predsednice vlade, je le deset dni zatem odstopil prav po pogovoru s premierko. Takrat je izjavljal, da je ravnal etično in da ni hotel škodovati niti koaliciji niti podjetju. Kljub temu mu je ušel odgovor z vprašanjem, ali bi, če poenostavimo, bilo vse v redu z njegovim ravnanjem - tudi vračanjem v poslanske klopi - če bi bil filozof ali klatež. Kakorkoli, sredi krize, stečajev in vseh drugih problemov gospodarstva je delo gospodarskega ministra prevzel finančni minister Uroš Čufer. Predvidevamo, da ima dvojni minister Čufer zdaj še manj časa za svoje priljubljene športne maratone in triatlone, saj ga verjetno že bančni in slabobančni maratoni dovolj zaposlujejo. Da supermaratona o nastajanju slovenskega državnega holdinga sploh ne omenjamo.
Uspeh se skriva v majhnosti in finančno-prevozni dostopnosti
Petnajst hektarov veliko obrtno cono v najmanjši slovenski občini Odranci z manj kot 1700 prebivalci je tamkajšnji župan Ivan Markoja predal namenu maja 2010. Od 1,6 milijona evrov vredne cestne infrastrukture v omenjeni obrtni coni Kamenice je milijon evrov evropskih sredstev. Uspeh odranske občine, ki je po lokalnem referendumu nastala leta 1994, je - morda - v majhnem, a učinkovitem občinskem »aparatu«. Ta skupaj z županom Markojem, ki je kot izobraženi ekonomist (podjetniški svetovalec) petnajst let sam pisal elaborate za razpise za evropska sredstva, šteje zgolj štiri ljudi. K temu moramo prišteti še dejstvo, da občina leži ob cesti med Mursko Soboto in Lendavo ter je zgolj tri kilometre oddaljena od avtoceste proti Mariboru oziroma Madžarski. Poleg geostrateške umestitve cone je velik magnet za tuje investitorje seveda cena za kvadratni meter komunalno opremljenega zemljišča v odranski obrtni coni Kamenice. Ta znaša 16 evrov, prva je pred dobrimi petimi leti tam svoje proizvodne prostore postavila nemška družba za proizvodnjo avtodomov Carthago, ki svojo proizvodnjo v Odrancih vsako leto kljub krizi v avtomobilski industriji širi. Markoja priznava, da so Carthagu zemljo prodali razmeroma poceni in neprimerljivo s podobnimi posli po državi. Ob Carthagu so oziroma bodo v Kamenici nastale še tri tovarne s skupaj 620 delovnimi mesti.
