Tiskane izdaje
Časnik opozarja, da je Banka Slovenije novo vlado Alenke Bratušek pozvala, naj hitro pripravi načrt za sanacijo bank v težavah. Slovenija letos potrebuje tri milijarde evrov, banke pa potrebujejo še milijardo evrov svežega kapitala, dodaja časnik in navaja, da je to prejšnji teden ocenil Mednarodni denarni sklad.
Največje slovenske banke, kot je NLB, se borijo s slabimi krediti, ki zdaj znašajo že desetino slovenskega bruto domačega proizvoda (BDP). S tem pa povečujejo skrbi vlagateljev, da bo Slovenija naslednja država, ki bo morala poiskati pomoč.
»Če bo vlada začela hitro izvajati načrt, se ji bo verjetno uspelo izogniti prošnji za pomoč EU,« je za Handelsblatt ocenil Lutz Röhmeyer iz Landesbank v Berlinu. »Če pa se ne bodo premaknili in ne bodo storili ničesar, potem pa mislim, da bomo imeli v nekaj mesecih naslednjo krizo v Sloveniji,« je dodal.
Handelsblatt opozarja tudi, da so strahovi, da bi Slovenija morala zaradi težav slovenskih bank zaprositi za pomoč, dvignili tudi zahtevane obresti na slovenske obveznice, ki bi zapadle leta 2022, na 5,67 odstotka.
Časnik opozarja tudi na oceno Standard&Poor's, da so slovenske in madžarske banke najbolj ogrožene v regiji. Analitiki Pierra Gautiera v Parizu v ponedeljek objavljeni študiji ocenjujejo, da delež slabih posojil znaša 20 odstotkov, poleg tega pa se še povečuje.
NLB, največja banka v državi, je imela leta 2012 izgubo v višini 275 milijonov evrov in je že četrto leto zapored v rdečih številkah. Lani je NLB potrebovala 381 milijonov evrov kapitala, ki so je zagotovili Slovenija in državna podjetja. Druga največja NKBM je imela v preteklem letu 205 milijonov evrov izgube. Delnice te banke so padle na najnižjo vrednost od vstopa na borzo leta 2007. V preteklem tednu so delnice izgubile več kot 40 odstotkov vrednosti, navaja Handelsblatt.
Potem ko je Slovenija pretežen del minulega desetletja beležila višjo gospodarsko rast od povprečja evrskega območja, pa se je zaradi dolžniške krize in s tem povezanega zmanjšanega povpraševanja znašla pod pritiskom. V preteklih štirih letih je slovensko gospodarstvo doživelo že dve recesiji. BDP je bil v zadnjem kvartalu leta 2012 za tri odstotke nižji kot v enakem kvartalu leta prej.
Zaradi tega se je precej povečala dotlej nizka stopnja zadolženosti države. Po ocenah Timothyja Asha iz londonske Standard Bank bo zadolženost države iz 30 odstotkov BDP leta 2008 narasla na 60 odstotkov v tem in 70 odstotkov v naslednjem letu.
Slovenija bi sicer zaradi nizke zadolženosti lahko preživela tudi brez »drastičnih ukrepov«, ocenjuje Lazio Belgrado iz KBC. Lahko pa bi zaradi zaostritve evropske krize prišla pod dodaten pritisk trgov, še posebej, ker je slovensko gospodarstvo majhno, opozarja.
»Država namreč ni prevelika, da bi jo pustili propasti in ima nekaj enakih problemov kot Ciper. Med ekspanzijo pred propadom banke Lehman je bilo njeno gospodarstvo usmerjeno nekoliko preveč navzven. Banke pa se zdaj borijo z velikim problemom zadolženosti,« je še dodal.
