Tiskane izdaje
Ljubljana – V Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB) zatrjujejo, da so vsa izplačila skladna s pravili. Izvršnim direktorjem nismo izplačali nič, kar ne bi bilo skladno s sprejeto in prejšnjo politiko plač, je zatrdil predsednik upravnega odbora DUTB Lars Nyberg. A pojasnila DUTB so še vedno precej nejasna.
Nyberg je novinarjem včeraj priznal, da je bila stara plača glavnega izvršnega direktorja DUTB, ki je znašala 20.500 evrov bruto, v resnici višja, in sicer povprečno 37.000 evrov bruto. Prejšnji upravni odbor je namreč februarja s Torbjörnom Månssonom sklenil aneks za 80-odstotno zvišanje njegove plače, na 36.900 evrov. Nyberg je pojasnil, da je šlo za izplačilo variabilnega dela plače, ki je Månssonu pripadal po stari politiki plač, ki jo je potrdila še vlada Janeza Janše.
Nagrada le Månssonu
Po podatkih DUTB so Månssonu za to od 1. avgusta lani do konca marca letos izplačali 114.000 evrov bruto. A pri tem se postavljata dve vprašanji. Zakaj je moral DUTB za to z Månssonom podpisati poseben aneks o zvišanju plače, saj je variabilno izplačilo (do 49 odstotkov osnovne plače) predvidevala že osnovna pogodba, a jasnega odgovora na to včeraj nismo dobili. Poleg tega bi po osnovni pogodbi ta variabilni del po naših izračunih lahko znašal največ nekoliko več kot 80.000 evrov, in ne 114.000. Zanimivo je tudi, da je variabilni del plače po odločitvi upravnega odbora dobil le Månsson, ki je svojo funkcijo prevzel avgusta lani, ne pa tudi izvršna direktorja Janez Škrubej in Aleš Koršič, ki svojo funkcijo opravljata dalj časa. Lars Nyberg meni, da si je Månsson to nagrado zaslužil.
Kot kaže, pa Månsson stane slabo banko veliko več kot le plačo. Poleg plače mu DUTB na Švedskem plačuje še socialne prispevke. V DUTB so danes pojasnili, da so za to od avgusta lani do konca aprila letos nakazali skoraj 92.000 evrov. Poleg tega je Månsson v tem obdobju prejel še 9600 evrov potnih stroškov, na spletni stani DUTB pa piše, da ti znašajo 4500 evrov neto.
Od marca, ko je vlada osnovne plače Månssona in Škrubeja znižala na 17.000 oziroma 12.000 evrov bruto, Krušičevo pa zvišala na 10.000 evrov, so bile po zatrdilu Nyberga plače usklajene z novo politiko plač: »Prejemali so le fiksno plačo, saj nova politika variabilnega nagrajevanja ne dopušča.« Ker so plače vsem trem spremenili le z začasnima aneksoma, je Nyberg napovedal, da bodo v treh tednih z izvršnimi direktorji podpisali nove pogodbe, ki bodo v celoti usklajene z novo politiko plač. »Gre za podrobnosti, ki menda niso skladne z navodili računskega sodišča, a nimajo nič skupnega z izplačanimi vsotami,« je pojasnil Nyberg.
Mramor zahteva pojasnila
Po sredinem sestanku ministra za finance in neizvršnih direktorjev DUTB so na ministrstvu za finance prejeli dodatne informacije o izplačilih vodstvu DUTB. »Ob pregledu podatkov se poraja dvom, da so bila ta izplačila dejansko skladna s politiko prejemkov DUTB,« so zapisali, zato je poleg uskladitve pogodb s politiko prejemkov zahtevalo tudi dodatna pojasnila od predsednika upravnega odbora DUTB Larsa Nyberga.
Månsson pa ni najbolje plačan človek na DUTB. Nyberg je namreč povedal, da ima vodja upravljanja terjatev na DUTB Janne Harjunpää še višjo plačo. Koliko, ni razkril, ker da Sloveniji plače zaposlenih niso javne. Po podatkih o nakazilih sodeč pa bi lahko znašala 23.000 evrov.
Hočejo pod Lahovnikov zakon
Sicer pa upravni odbor DUTB ni zadovoljen s politiko plač, ki jo je vlada sprejela za vodilne v tej družbi, ker da je nekonsistentna in da ne omogoča privabljanja novih mednarodnih kadrov. Vladi bodo zato predlagali novo politiko, ki naj bi bila usklajena z Lahovnikovim zakonom o plačah v državnih podjetjih.
»Politika plač vodilnih na DUTB je nekonsistentna in po mnenju upravnega odbora ne omogoča rekrutiranja izvršnih novih direktorjev, če bi jih rabili,« je dejal Lars Nyberg. Pojasnil je, da je običajno, da lastnik določa le plače neizvršnih, ne pa tudi izvršnih direktorjev. Poleg tega veljavna politika po njegovih besedah ne omogoča variabilnega nagrajevanja, ampak le fiksna plačila, zato tudi ne omogoča privabljanja mednarodnih kadrov v vodstvo družbe.
Petkratnik povprečja in dodatek
Kot ga je razumeti, bo zato upravni odbor slabe banke vladi tudi za DUTB predlagal politiko plač, ki bo takšna, kakršno predvideva Lahovnikov zakon. To pomeni, da bi plače vodstva lahko znašale do petkratnika povprečne plače in bi bile z variabilnim delom lahko še za 30-odstotkov višje. Iz DUTB so nam sporočili, da je povprečna plača konec septembra za 97 zaposlenih brez izvršnih direktorjev znašala 3284 evrov bruto. To pomeni, da bi po predlogu UO plača izvršnih direktorjev lahko znašala okoli 16.500 evrov, poleg tega bi lahko prejeli še slabih 5000 evrov variabilnega prejemka.
In medtem ko na ministrstvu za finance z do zdaj izplačanimi prejemki vodilnih v DUTB niso povsem zadovoljni, Nyberg meni, da je težko reči, da so izvršni direktorji preplačani, saj je poslovanje naše slabe banke nad mednarodnimi pričakovanji. »Stroški znašajo 0,80 odstotka premoženja, kar je malo glede na druge upravljavce premoženja,« je dejal. Tudi za vodjo upravljanja terjatev na DUTB Janneja Harjunpääja, ki je najbolje plačan v DUTB, je dejal, da mu je treba zagotoviti mednarodno plačo.
Vroče v koaliciji
Plačni zapleti v DUTB pa dvigujejo temperaturo tudi v koaliciji. Predsednik SD Dejan Židan je poudaril, da vodstvo DUTB ne uživa več njihovega zaupanja, zato meni, da bi se moralo samo umakniti. Židan hoče, da bi to ugotovila cela koalicija in se poenotila o ukrepanju. Po njegovih besedah je vodstvo DUTB neposredno zanikalo odločitve vlade. »Najpreprosteje je, da ugotovimo, da so zapravili naše zaupanje,« je dejal. Po njegovem mnenju je nesprejemljivo stališče, da mora imeti nekdo, ki prihaja iz tujine, višji zaslužek.
Premier Miro Cerar že pred dnevi finančnemu ministru Dušanu Mramorju naročil, naj natančno preveri, kaj se je o plačnem sistemu in pogodbah dogajalo v DUTB. »Če se bo izkazalo, da so direktorji zaobšli zakon in si izplačevali previsoke prejemke, ali pa v nasprotju z nekim dobrim upravljanjem izplačevali prevelike honorarje, ali celo storili kaj koruptivnega, bomo proti temu zelo ostro ukrepali,« napoveduje premier.
Nič o odstopu ali razrešitvi
Na vprašanje, ali morda pričakuje razrešitev, je Nyberg odgovoril, da vlada lahko odpokliče le neizvršne direktorje, medtem ko izvršne direktorje imenujejo neizvršni direktorji. »O tem na ministrstvu za finance z nami niso govorili,« je povedal Nyberg. Dodal je, da sam ne vidi razloga z odstop.
