Tiskane izdaje
Večji del paketa terjatev do vrste slovenskih podjetij, s prodajo katerega je Heta začela januarja letos, kupuje po neuradnih informacijah švicarska družba za upravljanje z nedonosnimi terjatvami DDM Holding. Ta je, spomnimo, sredi lanskega leta od Nove Ljubljanske banke (NLB) že kupila paket terjatev do fizičnih oseb v bruto vrednosti okoli sto milijonov evrov.
S terjatvami pridejo delnice, hoteli, zemljišča ...
Heta je naprodaj ponudila za nekaj več kot 121 milijonov evrov terjatev do slovenskih podjetij, a zbirala ponudbe za vsako posebej. Ker so bili nekateri za posamezne terjatve pripravljeni ponuditi več, bodo te iz paketa izvzete. Gre za terjatve do vsaj dveh podjetji, ki so hkrati največje, in sicer za slabih 42 milijonov evrov vredne terjatve do podjetja Prefabdva, zavarovanih s hipoteko na nedograjenem poslovno-stanovanjskem objektu Zeleni park 2 in naj bi jih kupovalo podjetje Grafist, ter več kot 34 milijonov evrov vredne terjatve do Merkurja, zavarovane z deleži v Merkur Beograd in Merkur Zagreb. Prodaja Merkurja je, kot smo poročali te dni, sicer v polnem teku − Heta prodaja še trgovske centre, stečajna upraviteljica Merkurja pa dejavnost oziroma Merkur Trgovino, zdravi del propadlega trgovca.
V paketu, o nakupu katerega se zdaj pogaja DDM Holding, ki je skrbni pregled že opravil, ostajajo terjatve do Zvona Ena in Zvona Dva, podjetij Gratel, Imos Holding ter družb T.K.B.M., Sportina Bled in z njo povezano družbo Novi Kondor. S terjatvami pridejo tudi zavarovanja, med katerimi so delnice Tovarne olja Gea, Hotelov Bernardin, MK Založbe, del optičnega omrežja, poslovna stavba na Brnčičevi, hotel Ribno pri Bledu, zemljišče ob Litostrojski v Ljubljani ...
Slovenija prispeva levji delež prihodkov
Heta Slovenija, na katero je Hypo banka ob ustanovitvi leta 2014 prenesla za 2,2 milijarde evrov premoženja, januarja lani pa je vrednost po dostopnih podatkih dosegala 1,4 milijarde, bo po ocenah v prvem letošnjem polletju unovčila za 200 milijonov evrov terjatev. Lani je Slovenija ustvarila okoli 130 milijonov evrov čistih prihodkov, s čimer prispeva okoli 60 odstotkov čistih prihodkov vseh podružnic. Sledita ji Hrvaška, ki je ustvarila slabih 46 milijonov čistih prihodkov, ter Bosna in Hercegovina s 30 milijoni čistih prihodkov. Prispevek Slovenije bi lahko bil tudi eden od razlogov, da se lastniki doslej še niso odločili za prodajo slovenskega portfelja v paketu, medtem ko naj bi prodajo srbskega počasi zaključevali, ponovno pa začeli tudi s prodajo hrvaškega paketa. Kot pojasnjujejo naši viri blizu Hete, so prodajo na Hrvaškem začeli marca, a jo zaradi gospodarskih razmer takrat ustavili.
Informacije, da bo na trgu ali kot slej tudi preostanek slovenske Hete, so sicer vse glasnejše, po neuradnih podatkih pa so si portfelj tuji vlagatelji, ki bi ga bili pripravljeni kupiti v celoti, ogledovali že v letu 2015. Najnižja vrednost portfelja, da bi ta še lahko bil zanimiv za tuje investitorje, se po ocenah poznavalcev giblje pri okoli 300 milijonih evrov.
Heta je na slovenskem trgu začela delovati pred tremi leti, ko je Hypo banka nanjo začela prenašati svoj nestrateški del portfelja oziroma slabe terjatve. Nemudoma so začeli tudi prodajo, med prvimi pa so bili Hoteli v Rogaški. Portfelj Hete je bilo mogoče razdeliti v tri skupine − nasedle nepremičninske projekte, kamor sta spadala na primer Vegrad s Celovškimi dvori in Tridana s Situlo ob železniški postali v Ljubljani, posojila večjim podjetjem, kot so Istrabenz, Merkur, Pivovarna Union, Tuš, ter posojila manjšim podjetjem oziroma podjetnikom.
Mama dobiva novo vodstvo
O usodi ene od dveh slovenskih slabih bank, ki jo zaradi učinkovitosti državni Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB) marsikdo postavlja za zgled, pa bo očitno odločalo novo vodstvo centrale v Celovcu. Nadzorni svet družbe, ki ga vodi Michael Mendel, išče namreč kandidate za dva člana uprave, katere število se bo zaradi uspešnega delovanja v zadnjih letih in posledičnega zmanjšanja sredstev v upravljanju jeseni letos skrčilo s štirih na tri.
