Ima Bruselj pri soglasjih za sanacijo bank dvojna merila?

Ljubljana − Lastniki izbrisanih podrejenih obveznic bank, ki svojo pravico iščejo na ustavnemu sodišču, med svojimi argumenti navajajo tudi letošnja soglasja evropske komisije k državni pomoči za irsko in italijansko banko, kjer lastniki podrejenih obveznic niso ostali praznih rok. Zato se postavlja vprašanje, ali ima evropska komisija pri tem dvojna merila ali pa bi bila lahko tudi naša sanacija bank prijaznejša do podrejenega kapitala.

Povedano drugače: Ali je bilo res nujno v celoti odpisati vse podrejene finančne instrumente saniranih bank? Kot je znano, je teh za približno 600 milijonov evrov.

Kaj je torej vznemirilo obvezniške osmoljence? Gre za banki Permanent TBS in Banca Romagna Cooperativa. V prvem primeru je evropska komisija aprila letos sporočila, da je državna pomoč Irske za prestrukturiranje Permanent TBS v skladu s pravili Evropske unije o državnih pomočeh. Ta banka je od leta 2008 dobila več državnih podpor, leta 2011 pa jo je država dokapitalizirala z 2,7 milijarde evrov, za kar je dobila začasno soglasje, nato pa je morala pripraviti program prestrukriranja in letos zanj dobila končno potrditev. Pri tem soglasju pa najbolj bode v oči, da banka kljub državni kapitalizaciji ni odpisala svojih podrejenih obveznic. Kot je razvidno iz njihovega polletnega poročila, je imela ta banka konec junija letos še vedno podrejene obveznosti. In to kljub temu da je sporočilo EU o državnih pomočeh bankam, na podlagi katerega je bil opravljen izbris tudi pri nas, začelo veljati 1. avgusta 2013.

Presojanje po starih pravilih

Na evropski komisiji odgovarjajo, da je bila državna pomoč banke Permanent TBS priglašena pred 1. avgustom 2013, zato so bili ukrepi presojani po pravilih starejšega datuma.

Pri tem pa je zanimivo, da je bil tudi program prestrukturiranja za NLB, ki je sprva predvideval le 325-milijonsko dokapitalizacijo, v EU priglašen že marca 2013, a je evropska komisija kljub temu zahtevala delitev bremen sanacije banke tudi na lastnike podrejenih obveznic. Državni sekretar Metod Dragonja je v eni od razprav v parlamentu glede tega dejal, da je bilo po stresnih testih ocenjeno, da NLB potrebuje več kot 1,5 milijarde evrov svežega kapitala. »In razlika je bila tako velika, da je evropska komisija ocenila, gre za bistveno povečanje in da je treba upoštevati evropska pravila o državnih pomočeh, ki so bila sprejeta 1. avgusta 2013,« je dodal. Pri tem pa je treba opozoriti, da so bili rezultati stresnih testov znani šele pozno jeseni 2013, Bruselj pa je od naše vlade že konec avgusta tistega leta zahteval porazdelitev bremen tudi na lastnike podrejenih dolžniških instrumentov.

Izbrisani, a ne praznih rok

V primeru italijanske Bance Romagne Cooperative, ki je šla v nadzorovano likvidacijo, njeno premoženje in obveznosti pa je prevzela Banca Sviluppo, je evropska komisija soglasje k državni pomoči izdala julija letos.

V tem primeru je načrt prestrukturiranja vključeval tudi porazdelitev bremen in odpis podrejenih obveznosti banke, saj te niso bile prenesene na drugo banko. Vendar pa je v resnici te izgube pokril jamstveni sklad kreditne zadruge, kar pomeni, da lastniki podrejenih obveznic niso ostali praznih rok. Na to sta opozorila tudi agencija Fitch in inštitut Bruegel.

Obvod za poplačilo?

Na evropski komisiji odgovarjajo, da pri tem ni šlo za potezo italijanskih oblasti v okviru državne pomoči. Dodajajo, da po sicer omejenih informacijah, s katerimi razpolaga komisija, pri jamstvenem skladu kreditne zadruge ne gre niti za shemo depozitnih jamstev niti za ni v državni lasti. »Tako se zdi, da so lastniki podrejenega dolga prejeli zasebno nadomestilo jamstvenega sklada kreditne zadruge, ki ne spada v okvir pravil EU o državnih pomočeh,« so še pojasnili.

Da pri tem skladu tehnično res ne gre za javni denar, saj ga financirajo banke, se strinjajo tudi pri inštitutu Bruegel, vendar so poudarili, da je to še vedno videti kot obvoz, s katerim bi se izognili izgubam zasebnih vlagateljev.