Tiskane izdaje
Ljubljana - Mednarodni denarni sklad (IMF) je zvišal napoved gospodarske rasti za Slovenijo na 2,5 odstotka v letošnjem in 1,75 odstotka v letu 2015, hkrati nas poziva k privatizaciji vseh bank, priporoča pa tudi reforme - pokojninsko in trga dela -, ki bi pripomogle k rasti in fiskalni konsolidaciji.
»Slovenija letos okreva po globoki krizi, rast pa je posledica močnega izvoza in javnih naložb iz evropskih sredstev,« je nove napovedi rasti - najvišje med vsemi domačimi in tujimi - komentirala nova vodja misije IMF Delia Velculescu po koncu desetdnevnega obiska v Sloveniji. V IMF napovedujejo, da bi Slovenija srednjeročno, s stopnjami rasti med 1,5 do dva odstotka, šele do leta 2020 povečala življenjski standard na predkrizno raven.
Recepti za rast
In kakšne recepte nam še priporoča svetovna finančna organizacija s sedežem v Washingtonu? Slovenska oblast naj še naprej prednostno krepi odpornost gospodarstva, da bi spet oživeli naložbe in porabo za novo gospodarsko rast. K temu so že pripomogli dokapitalizacija bank, delovanje DUTB, spremembe insolvenčne zakonodaje in fiskalna konsolidacija, ta reformni zagon pa bo treba obdržati, je povedala vodja misije in nam priporočila štiri prioritetna področja. V finančnem sektorju bi morali še naprej zmanjševati delež slabih posojil, s tem bi povečali odpornost bank in njihovo sposobnost za posojanje gospodarstvu. IMF nam glede na prevladujočo vlogo države v bančnem sektorju priporoča, da privatiziramo in prodamo banke v državni lasti, s čimer bi izboljšali njihovo upravljanje, izogniti pa bi se morali prodajam na silo.
DUTB mora ostati neodvisna
Kar zadeva realni sektor, je prestrukturiranje podjetij ključno za nove naložbe in delovna mesta, Velculescujeva pa meni, da bi pri tem morala imeti glavno vlogo DUTB, tudi s povračilom vloženega denarja davkoplačevalcev, dodala pa je še, da bi »DUTB morala biti še naprej upravljana in nadzorovana kot neodvisna institucija«. V IMF so očitno zelo zadovoljni z delom DUTB, saj ji priznavajo, da je prevzela vodilno vlogo pri prestrukturiranjih podjetij, in le če bo ostala neodvisna, je mogoče pričakovati največji donos za davkoplačevalce, je pripomnila Velculescujeva.
Poleg tega nam IMF seveda še naprej priporoča fiskalno konsolidacijo, ki bi jo podprle strukturne reforme. S postavitvijo kredibilnega srednjeročnega fiskalnega cilja bi lahko začeli zmanjševati javni dolg in olajšali položaj prihodnjih generacij. Pomembne so še strukturne reforme za povečanje gospodarske rasti. V IMF priporočajo privatizacijo nestrateških naložb, pri čemer prav tako priporočajo da se izognemo prodajam v skrajni sili ...
Proračun za leto 2015 na vladi prihodnji teden
Na novinarsko vprašanje, kakšno je stališče vlade v zvezi s prodajo dvanajstih družb s seznama za privatizacijo, je minister za finance Dušan Mramor pojasnil: »Vlada ni spremenila politike in je še naprej odločena, da izvaja sprejeto v državnem zboru. To pomeni, da je preostalih 12 podjetij namenjenih privatizaciji. Sicer pa bomo zdaj najprej sprejeli strategijo upravljanja državnega premoženja, privatizacijo in klasifikacijo naložb ter terminski načrt. Glede NKBM in Telekoma se postopki izvajajo, če bodo ponudbe primerne, bodo končani v prvem četrtletju 2015.« V zvezi s pokojninsko reformo je Mramor spomnil na zavezo, da bo bela knjiga o njej pripravljena verjetno prihodnje leto, o nepremičninskem davku, ki nam ga IMF prav tako priporoča, pa je dejal, da »ga nameravamo uvesti prihodnje leto kot nadomestilo za tri premoženjske davke.«
Minister je še pojasnil, da bo vlada prihodnji teden sprejemala razrez proračuna po ministrstvih in proračunskih uporabnikih in da bo vse podrobnosti pojasnil po seji vlade, primanjkljaj pa je po njegovih besedah še vedno na ravni 2,8 odstotka BDP. Na vprašanje Dela, ali se ji zdi ta cilj še vedno uresničljiv, je Delia Velculescu povedala, da »na javne finance gledajo s srednjeročne perspektive. Vladna prizadevanja gredo v smer primerne fiskalne konsolidacije.«
