Tiskane izdaje
Po padcu nepremičninskega zakona se je vlada odločila za politiko zviševanja trošarin. Ekonomist Matej Lahovnik pravi, da gre za kratkovidno inkasantsko politiko, ki bo posamezno slovensko gospodinjstvo dodatno obremenila za pet so deset evrov na mesec, odvisno od potrošniških navad.
Gospodarska zbornica Slovenije je vlado že pozvala, naj takoj preneha sprejemati takšne ukrepe, saj z zviševanjem trošarin ogroža delovna mesta pri izvoznikih. »Takšne poteze pomenijo nov gol prizadevanjem za oživitev gospodarstva,« so prepričani na GZS, kjer dvig trošarin na energente razumejo kot »preziranje truda gospodarstva, predvsem izvoznikov kot glavnih nosilcev pozitivnih obetov rasti gospodarstva, ki pa jim domače poslovno okolje nalaga vedno nove in nove obremenitve. S tem je tudi prelomljena obljuba iz koalicijske pogodbe, da ne bo novih davkov.« Na GZS spomnijo, da države Evropske unije, ki imajo predpisane višje trošarinske stopnje za energente, praviloma vedno sprejmejo tudi učinkovit način vračil trošarin za industrijo, zlasti velike porabnike, izvoznike, ETS-zavezance in tiste, ki sledijo načelom učinkovite rabe energije. V Sloveniji take prakse ni.
»Slovenija je majhna, odprta, v svet usmerjena turistična in tranzitna država. Politika zviševanja trošarin v primerjavi s sosednjimi državami je zato napačna, saj tvegamo odliv kupne moči v tujino,« opozarja ekonomist Matej Lahovnik. Po njegovem bi morali z razmeroma nižjimi trošarinami pritegniti kupce iz sosednje Italije in Avstrije, da bi pri nas kupovali bencin in cigarete, mimogrede pa obiskali še frizerja, avtomehanika in skočili na kosilo.
»S takšno politiko trošarin bi dosegli pozitivne multiplikativne učinke na celotno gospodarstvo. Navsezadnje smo to nekoč že znali početi. Cel vrsta storitvenih dejavnosti na Koroškem, Primorskem in v Prekmurju je živela zaradi nižjih trošarin, ki so zagotavljale stalen dotok obmejnih gostov. Z nižjimi cenami goriva kot v sosednjih državah bi lahko pritegnili k nakupu goriva pri nas tudi tuje avtoprevoznike in tranzitne goste, ki bi ob tem opravili še druge nakupe. Politika dvigovanja trošarin na račun potrošnikov, ki jo izvaja trenutna vlada, je napačna,« je prepričan Matej Lahovnik.
Pivo dražje, vino ne
Sogovornik spomni, da so bile trošarine v strukturi cene naftnih derivatov, cigaret in alkoholnih pijač že doslej ključni delež končne cene. »Dodatno dvigovanje dajatev pomeni, da bodo te dobrine še dražje. Dvigovanje dajatev spodbuja tudi sivo ekonomijo in črni trg, še posebno pri trgovini s cigaretami in naftnimi derivati,« pravi Lahovnik in nadaljuje, da je zanimivo, ker je vlada povišala trošarine na alkoholne pijače, kot je pivo, ne pa tudi na vino, čeprav je že zdaj podpovprečno obremenjeno z dajatvami v primerjavi z drugimi alkoholnimi izdelki. Po njegovem mnenju bo zaradi višjih trošarin posamezno slovensko gospodinjstvo dodatno obremenjeno za pet do deset evrov na mesec, odvisno od potrošniških navad njegovih članov.
Zviševanje trošarin pred začetkom turistične sezone pomeni dodaten pritisk tudi na gostinsko in turistično dejavnost, ki sta zaradi oslabljene kupne moči prebivalstva že tako ali tako prizadeti. Ekonomist Matej Lahovnik opozarja: »Vlada ne bi smela zanemariti, da se je v zadnjem letu zaprlo kar nekaj znanih gostinskih lokalov, ker gostinci preprosto niso zmogli vse večjega davčnega bremena državi ob vse manjših prihodkih, ki so posledica manjše kupne moči in temu primerno spremenjenih navad potrošnikov.«
»Vlado pozivamo, da namesto dviga trošarin poišče možnosti za krpanje proračunske luknje z racionalizacijo v javnem sektorju ter z učinkovitejšim nadzorom sivega in črnega trga. Pred kratkim je obrtnikom in podjetnikom grozil nepremičninski davek, nato dvig DDV, zdaj še dvig trošarin. Vsakršne dodatne obremenitve gospodarstva so škodljive in za nas nesprejemljive. Prav gospodarstvo je še edina rešilna bilka naše države,« je prepričan Branko Meh, predsednik upravnega odbora Obrtne zbornice Slovenije.
Drago Delalut, podpredsednik Sekcije za gostinstvo in turizem pri OZS: »Gostinci se že zdaj težko spopadamo s krizo, samo lani se nam je promet zmanjšal za približno 20 do 30 odstotkov. Desetodstotni dvig trošarin na alkoholne pijače bo razmere v gostinski dejavnosti samo še poslabšal.«
Cigarete iz drugih delov nekdanje Jugoslavije
V Tobačni Ljubljana z zaskrbljenostjo sprejemajo odločitev vlade o petodstotnem prvomajskem zviševanju trošarin za tobačne izdelke, saj se je trošarina za cigarete v zadnjih dveh letih povečala že za petnajst evrov na sto zavojčkov cigaret. V Tobačni pojasnjujejo, da se s ponovnim drastičnim povečanjem trošarine za tobačne izdelke pojavlja realna bojazen hitrega širjenja sive ekonomije in črnega trga (po raziskavi agencije Nielsen se je lani povečal za 9,7 odstotka), kar pomeni, da bodo na izgubi vsi; državni proračun, prodajalci tobačnih izdelkov in trgovci. V Tobačni Ljubljana pravijo, da je sivi trg zdaj še na ravni kapilarne oskrbe iz republik nekdanje Jugoslavije, kjer so cigarete tudi za polovico cenejše. Škatlica westa stane v BiH 1,60 evra, v Sloveniji pa 3,30 evra.
Poraba tobačnih izdelkov v Sloveniji je bila lani za 17 odstotkov manjša kot leto prej. Kljub zvišanju trošarin je bil priliv z naslova tobačnih trošarin v državni proračun za 18 milijonov evrov manjši. Vlada pričakuje, da bo z zvišanjem trošarin v državni proračun priteklo dodatnih 52 milijonov evrov.
Spet po nakupih
Dodaten dvig trošarin na alkohol bo negativno vplival na prodajo. S tem bo neposredno povzročil na manjše prihodke in zmanjšanje javnofinančnih prihodkov iz naslova drugih dajatev. Že od prejšnjega zvišanja trošarin je opaziti tudi vse več nakupov slovenskih izdelkov na drugi strani državne meje, saj so tam zaradi nižjih dajatev cenejši kot doma.
Če še upoštevamo, da slovenski kupci med nakupi na drugi strani meje izbirajo tudi izdelke, ki niso bili izdelani v Sloveniji, je jasno, da dvig trošarin še slabše vpliva tako na poslovanje družb v državi kot na javnofinančne prihodke.
Višja trošarina pomeni, da se bodo verjetno zvišale tudi maloprodajne cene na trgovskih policah. Za skupino Laško to pomeni manjšo porabo piva (dvig trošarin za deset odstotkov povzroči približno tri- do štiriodstotno rast maloprodajnih cen).
