Iz ECB za slovenske banke najprej na voljo milijarda evrov

Ljubljana − Za slovenske banke bo do konca leta pri ECB na voljo milijarda evrov za financiranje gospodarstva in prebivalstva. V NLB ocenjujejo, da je »razmeroma velika verjetnost« uporabe teh sredstev, sodelovanje na avkcijah napovedujejo v NKBM.

Evropska centralna banka (ECB) bo septembra in decembra na podlagi junijskih sklepov sveta ECB organizirala operaciji TLTRO (targeted longer-term refinancing operations), v katerih si bodo poslovne banke lahko izposodile denar za kreditiranje gospodarstva in prebivalstva, iz česar so izključena stanovanjska posojila. Banke evroobmočja bodo upravičene, da si na prvih dveh avkcijah izposodijo sredstva v višini sedmih odstotkov svojih posojil podjetjem in prebivalstvu evroobmočja, brez stanovanjskih posojil gospodinjstvom. To pomeni, da je za evrske banke letos na voljo približno 400 milijard evrov, od tega za slovenske približno milijarda evrov.

Več bodo banke kreditirale, več denarja si bodo lahko izposodile na prihodnjih operacijah, ki si bodo sledile vsako četrtletje od marca prihodnje leto do junija 2016. Na teh si bodo namreč banke lahko izposodile največ trikratno vrednost neto posojanja posamezne banke podjetjem in prebivalstvu, neupoštevaje stanovanjska posojila, med letošnjim aprilom in datumom operacije ECB nad določenim referenčnim zneskom. Ta znesek bo določen za vsako banko posebej in bo prilagojen tudi za tiste banke, ki krčijo bilance, denimo slovenske.

Ali obstajajo ocene, koliko bi si slovenske banke lahko izposodile v operacijah prihodnji dve leti? »Trenutno Banka Slovenije še ne more oceniti, koliko si bodo slovenske banke lahko dodatno izposodile, saj je to odvisno tudi od drugih dejavnikov in poslovne usmeritve banke,« odgovarjajo v slovenski centralni banki.

ECB bo denar ponujala po ugodni obresti meri, in sicer ključni obresti meri, povečani za deset bazičnih točk. Trenutno bi taka obrestna mera znašala 0,25 odstotka. Banke bodo denar morale vrniti do septembra 2018, če pa ne bodo ustrezno povečale kreditiranja, bodo prejeta sredstva morala odplačati septembra 2016.

TLTRO ni zadostni pogoj za povečanje kreditiranja

Nekatere slovenske banke smo vprašali, ali nameravajo sodelovati na avkcijah ECB in pridobiti denar, ki bi ga plasirale gospodarstvu in prebivalstvu. »Verjetnost uporabe teh virov je razmeroma visoka zaradi privlačnosti cenovnih pogojev in namena uporabe sredstev, ki je skladna z našimi poslovnimi interesi in strateškimi usmeritvami,« odgovarjajo v največji slovenski banki, ki sicer udeležbo na avkcijah še preučuje. V NKBM poudarjajo, da bo sodelovanje na avkcijah potekalo v skladu s poslovnimi načrti banke, ki večinoma že vključujejo spremembe na področju obrestnih gibanj. V Abanki pogoje in vplive operacij TLTRO še proučujejo, prav tako v banki UniCredit, v kateri končne odločitve o udeležbi na avkcijah še niso sprejeli. V Sberbanki pa pravijo: »V banki Sberbank imamo ambiciozne načrte glede širitve obsega poslovanja, tako s prebivalstvom kot tudi s podjetji. Za zagotavljanje ugodnih kreditnih pogojev našim strankam smo v banki zavezani h kontinuiranemu iskanju najugodnejših virov financiranj. Zato bo Sberbank pri analizi možnih virov financiranja upoštevala tudi možnost najema sredstev pri ECB.«

A zgolj dodatna dolgoročnejša sredstva ECB ne bodo dovolj, da bodo banke povečale kreditiranje gospodarstvu. »Junijski ukrepi niso zadostni pogoj za povečanje kreditne aktivnosti,« poudarjajo tudi v Banki Slovenije: »Povečanje kreditiranja je po eni strani odvisno tudi od ponudbe kreditov pri bankah, to je od njihove poslovne politike, prilagoditvenih procesov in zadolženosti. Po drugi strani pa tudi od razmer v gospodarstvu, zadolženosti podjetij in konkretnih poslovnih projektov.«

Zadnji podatki Banke Slovenije kažejo, da se je krčenje posojil nefinančnim družbam nadaljevalo tudi maja. Takrat je obseg posojil podjetjem znašal dobrih 11 milijard evrov, medtem ko je konec lanskega leta dosegal skoraj 11,6 milijarde evrov. Pred enim letom je obseg posojil gospodarstvu znašal 15,8 milijarde evrov, a se je medtem zmanjšal tudi zaradi prenosov slabih terjatev NLB in NKBM na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB). Po drugi strani pa je kreditna aktivnost maja pri gospodinjstvih stagnirala, stanovanjska posojila pa so ohranila 1,1-odstotno rast.

ECB bo kaznovala banke s presežnimi rezervami

ECB poskuša banke spodbuditi h kreditiranju gospodarstva, zato je svet ECB junija uvedel negativno obrestno mero za mejni depozit, in sicer na minus 0,1 odstotka. Ta ukrep ne pomeni, da bodo depoziti pri bankah imeli negativno obrestno mero, ampak da bodo banke morale plačati za svoja sredstva, ki presegajo obvezne rezerve. »Negativna obrestna mera velja le za poslovne banke, ki presežke likvidnosti puščajo pri centralni banki,« pojasnjujejo v Banki Slovenije, ki pa »ne more podati mnenja«, kako bo ta ukrep vplival na banke v Sloveniji. V NLB pravijo, da ta ukrep pomembnejših učinkov na poslovni model in izkaze poslovanja ne bo imel, enako trdijo v Sberbanki.

Po drugi strani pa bi ta ukrep lahko znižal obresti za posojila, pravijo v slovenski centralni banki: »Poslovne banke bodo zaradi znižanja obrestnih mer ECB lahko znižale tudi obrestne mere za posojila prebivalstvu in podjetjem. Če se bo to zgodilo, se bodo podjetja lahko ceneje zadolževala, kar bo stimuliralo gospodarsko okrevanje.«

ECB nad nizko inflacijo

Evropski centralni bankirji poskušajo z zniževanjem ključne obrestne mere – v krizi so jo znižali s štirih odstotkov na 0,15 odstotka – in nestandardnimi ukrepi, kot sta, denimo, operacija TLTRO in negativna obrestna mera za depozite čez noč, dvigniti inflacijo proti dvema odstotkoma. V območju evra je bila namreč mesečna inflacija junija le 0,1 odstotka.