Tiskane izdaje
Slovenija je lani ob povečevanju tujega povpraševanja izvozila za 28,2 milijarde evrov oziroma 13,1 odstotka več kot leto prej. Izvoz se bo glede na jesensko napoved urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) letos povečal za še 7,5 odstotka, prihodnje leto pa za 6,1 odstotka. Tudi knjiga naročil slovenskih izvoznikov kaže ugodno sliko. »Izvoznih naročil je največ po letu 2007. To dodatno potrjuje napovedi, da se bo izvoz letos povečal z veliko dinamiko,« pojasnjuje Bojan Ivanc, glavni ekonomist v Analitiki GZS. Število mesecev zagotovljene proizvodnje v predelovalni dejavnosti se ohranja na podobni ravni kot v zadnjega pol leta - pri 4,7 meseca. Dolgoletno povprečje je 4,3 meseca, v prvem polletju lani je bila pet mesecev. Za primerjavo: leta 2009 se je zmanjšala na 3,4 meseca.
Za povečavo klikni na grafiko.
A lastnik izvozne družbe Duol Dušan Olaj opozarja na ranljivost: »Velik del slovenskega izvoza so polizdelki. Dobavitelji v verigi bodo prvi čutili pritisk cen in prvi bodo odrezani, če bo šlo karkoli narobe. To je velika težava Slovenije.«
Tudi Ivanc opozarja na preveliko osredotočenost na izdelavo kakovostnega blaga namesto na storitev, pri izvozu blaga pa na umeščenost v sredino verige vrednosti, kar onemogoča hitrejšo rast dodane vrednosti. Vzroki so različni, dodaja in pravi: »V avtomobilski verigi majhnost in razdrobljenost ne zagotavljata enake pogajalske moči pri kupcu. Ni presenetljivo, da si nekateri naši proizvajalci bolj prizadevajo za prevzem družb, ki so višje v verigi, oziroma zagotavljajo boljši dostop do ključnih kupcev.«
Bojan Ivanc. Foto: Aleš Černivec/Delo
Delež visokotehnoloških zahtevnih proizvodov v slovenskem izvozu se povečuje, delež nizkointenzivnih pa zmanjšuje - oba presegata evropsko povprečje. V primerjavi z EU pa Slovenija najbolj izstopa po visokem deležu tehnološko srednje zahtevnih proizvodov.
Delež visokotehnoloških proizvodov je na podobni ravni kot na Češkem, Slovaškem in Madžarskem, ki imajo relativno visok delež teh proizvodov v izvozu, pojasnjujejo na Umarju: »Praviloma gre predvsem za proizvode, ki temeljijo na večji uporabi raziskovalnega dela in znanja in s katerimi gospodarstvo ustvarja višjo dodano vrednost.«
Po Svilanovih besedah mora slovensko gospodarstvo v večji meri izkoristiti prednosti visoke tehnologije. »Praviloma hitra rast produktivnosti lahko omogoči hitrejšo gospodarsko rast. Hkrati tehnološko vodilni položaj na trgu omogoča večji manevrski prostor pri določanju cen in marž. Nenazadnje, raziskave potrjujejo prisotnost bolj kakovostnih delovnih mest v panogah z visoko tehnološko dovršenostjo.«
Odvisni od Nemčije ...
Slovenija je lani skoraj polovico izvozila v Nemčijo, Italijo, Avstrijo in na Hrvaško, v celotni Evropski uniji pa je ustvarila 76,7 odstotka vsega izvoza. Slabost slovenskega izvoza je osredotočenost na trge EU, katerih pomembnost se je z leti le še povečala, poudarja Ivanc: »To ni presenečenje, saj naše, povprečno manjše družbe, ne morejo konkurirati, denimo, britanskim multinacionalkam na Kitajskem ali v Indiji. Tam tudi nimajo neke zgodovinske prakse.«
Slovenija je po letu 2012, poleg izboljšanja položaja na tradicionalnih trgih Evropske unije, povečevala tržne deleže tudi na nekaterih drugih evropskih trgih. To kaže na postopno povečevanje regionalne razpršenosti izvoza, ki je zaželena, pravijo na Umarju: »Čeprav velika osredotočenost na nekaj trgov v razmerah njihove relativno visoke rasti pozitivno vpliva na rast izvoza, je ob večjem padcu povpraševanja na teh trgih, ki se je zgodil tudi med zadnjo krizo, vpliv takšne izvozne strukture na rast izvoza negativen.«
Sibil Svilan pojasnjuje, da velik del izvoza v Nemčijo, denimo za avtomobilsko industrijo, nadaljuje pot na druge trge. Podjetja bodo tudi v prihodnje krepila poslovanje predvsem v evroobmočje, sledijo države nekdanje Jugoslavije in EU zunaj evroobmočja, kjer bodo krepile svojo prisotnost do 20 odstotkov celotnega poslovanja na tujih trgih. V regijah Amerika in Azija ter Rusija naj bi svojo prisotnost krepile na največ deset odstotkov celotnega poslovanja.
Sibil Svilan. Foto: Blaž Samec/Delo
... kjer optimizem plahni
Slovenska podjetja vsako leto izvozijo v Nemčijo za dobrih pet milijard evrov (več kot 12 odstotkov BDP), izvozna pričakovanja v Nemčiji pa se znižujejo - optimizem med nemškimi izvozniki pa počasi plahni, ugotavljajo na najuglednejšem nemškem ekonomskem inštitutu Ifo iz Münchna. Indeks izvoznih pričakovanj se je februarja znižal že tretji mesec zapored, na 14,3 točke, kar je precej manj kot novembra, ko je znašal 21,3 točke, ugotavljajo v Ifu in poudarjajo, da je gospodarski položaj v evrskem območju sicer ugoden, a optimizem zmanjšuje predvsem premočan tečaj evra.
Nemški analitiki še opozarjajo, da so razmere v posameznih industrijah zelo različne, na zmanjšanje obsega izvoza in prodaje pa računajo predvsem podjetja, ki proizvajajo opremo in motorna vozila. Po drugi strani so pri izvoznih naročilih še naprej optimistični v družbah iz elektronske, kemične, kovinskopredelovalne in pohištvene industrije, medtem ko v industriji hrane in pijač ne pričakujejo sprememb pri izvozu.
Močan evro draži evrski izvoz
Evro se je v zadnjem letu zelo okrepil: februarja lani je bilo treba zanj odšteti 1,05, leto pozneje pa že 1,25 dolarja - kar slabša konkurenčnost naših in nasploh evrskih izvoznikov na tretje trge. »Močan evro vsekakor draži izvoz iz območja z evrom, vendar dokler zasebna potrošnja raste tudi v izvoznih državah, kar povečuje količinsko prodajo na izvoznih trgih, je del zmanjšane vrednosti prodaje zaradi porasta valute lahko kompenziran s povečano količinsko prodajo. Tudi raven nad 1,23 ni nujno problematična, če se stabilizira na tej ravni,« pravi Aleš Čačovič, upravljavec v družbi Alta Skladi. A pri tem opozarja, da bi nadaljnja rast evra »nad 1,23 najverjetneje vplivala na napovedi o rasti prodaje evropskih izvoznikov in sčasoma najbrž tudi na napovedano rast BDP v Uniji. Vprašanje pa je, koliko časa bi ECB dopuščala rast evra in se pri tem ne bi dotaknila začrtanega izhoda iz programa kvantitativnega sproščanja.« V Alti so v svoji januarski investicijski strategiji za letos predvideli tečaj evra v razponu med 1,17 in 1,22 dolarja za evro.
