Izvoz ZDA znižuje cene

Zasedanja kartela Opec nimajo več tolikšnega vpliva na naftne trge, kot so ga imeli v preteklosti in tudi zadnje ni bilo nobena posebnost v smislu pričakovanj. Prihodnje lete bodo članice kartela in tiste, ki z njim tesno sodelujejo, še dodatno zmanjšali dnevne količine načrpane nafte, in sicer za 1,8 milijona sodov, kar naj bi znižalo svetovne zaloge nafte bliže petletnemu povprečju. Članice so konsistentne pri svojih kvotah, tesno pa sodeluje tudi Rusija, ki je precej manj odvisna samo od cene nafte, saj ima v portfelju še dovolj velike zaloge zemeljskega plina. Načelno ji ustrezajo cene nafte okoli 55 dolarjev, pri njih pa je malo manj zadovoljna Saudska Arabija, ki bi želela bliže 70 dolarjem.

Američani igrajo svojo igro in še naprej črpajo višje dnevne količine. Oktobra so zabeležili celo najvišje mesečne načrpane količine iz skrilavcev do zdaj. Z nadaljevanjem tega trenda bi spet pritisnili na cene in trg bi spet prešel v neravnovesje. Američani so pretekli mesec izvozili že rekordnih dva milijona sodov na dan, kar jim omogoča tudi velika razlika med cenami Brent in WTI, ki je presegla že šest dolarjev na sod. S to razliko v ceni je ameriška nafta še konkurenčnejša. Cenovna razlika se je začela določati avgusta letos in je trenutno na dveletnem vrhu.

Dolgoročni vzrok so pričakovanja po višji ameriški proizvodnji ter hkrati višji pričakovani rasti povpraševanja v rafinerijah. Kratkoročno pa se je spread začel zviševati po orkanu Harvey, ko so ameriške rafinerije predelale manj nafte in naftni trgovci niso mogli dostopiti do zadostnih količin, da bi zapolnili cenovno vrzel z arbitražo. Razlika v ceni je tesno povezana s fizičnimi pozicijami in glede na sliko trgovci pričakujejo nadaljnjo rast ameriškega izvoza. S tem se bodo dodatno znižale zaloge v skladiščih, z dodatno ponudbo pa se bo pozneje znižala tudi razlika v ceni na dolgoročno povprečje, ki znaša od dva do tri dolarje.