Izvršnica se pri upnikih ni uveljavila

Vlada je leta 2012 uvedla izvršnico zaradi zelo razširjene plačilne nediscipline, a ni izpolnila pričakovanj.

Objavljeno
21. julij 2017 18.58
Katarina Fidermuc
Katarina Fidermuc

Ljubljana – Kaj se je zgodilo z izvršnico iz zakona o preprečevanju zamud pri plačilih? Med podjetji zanjo nikoli ni bilo velikega zanimanja, ugotavlja Igor Knez iz gospodarske zbornice. Tako pravijo tudi bančniki, ki izvršnice sprejemajo od upnikov. Na trgu so dostopni bolj učinkoviti instrumenti za zavarovanje plačil, menijo sogovorniki.

Državni zbor je 18. julija 2012 že po štirinajstih mesecih glasoval za novi zakon o preprečevanju zamud pri plačilih, ki je kot zavarovanje plačil v gospodarstvu in pri javnem naročanju uvedel izvršnico – 27. julija je bil novi zakon objavljen v uradnem listu, predpis iz leta 2011 je nehal veljati.

Najdaljši plačilni rok v gospodarstvu je bil na novo omejen na 60 dni, za javne ustanove na 30. V prvem zakonu iz leta 2011 je bil najdaljši dopustni rok za plačila v gospodarstvu dvakrat daljši, 120 dni. Tudi novi zakon je obdržal obvezni večstranski pobot, ki ga Ajpes izvaja še danes. Ob peti obletnici izvršnice preverjamo, kako so se nanjo odzvali upniki in dolžniki – po zakonu jo smejo izdajati podjetja in javne ustanove.

Proti plačilni nedisciplini

Leta 2012 je gospodarstvo hromila huda plačilna disciplina. Temeljni vzrok zanjo je bila izjemno slaba likvidnost gospodarstva, ki se je stopnjevala od leta 2008, ko je gospodarska in finančna kriza tudi Slovenijo zajela z vso močjo. »Zakon varuje upnika tako, da vpeljuje nov vrednostni papir in ohranja obvezni večstranski pobot. Oba ukrepa omogočata hitro in učinkovito poplačilo upnika. Izvršnica je instrument zavarovanja med dolžnikom in upnikom, ki se sama dogovorita zanj,« so v tistem času pojasnjevali na ministrstvu za finance, kjer so zakon o preprečevanju zamud pri plačilih tudi napisali.

Zamisel za izvršnico so dobili na Hrvaškem, kjer so jo uvedli leta 2010. Temeljno načelo izvršnice iz zakona o preprečevanju zamud pri plačilih je vseskozi enako: z overjeno listino dolžnik dovoli upniku, da se poplača z njegovih bančnih računov, z enega ali več, če v dogovorjenem roku ne bo poravnal svojih obveznosti. Banke so jih lahko začele unovčevati oziroma izplačevati upnike 28. oktobra 2012.

»V tistem času smo tudi v Gospodarski zbornici Slovenije nekako vztrajali, naj vlada uvede enak instrument, kot so ga že uporabljali na Hrvaškem. V njej smo videli orodje proti plačilni nedisciplini, ki je administrativno manj obremenjevalo upnika kot kak drug. Za nas so bila v tistem času v ospredju poplačila podizvajalcev v sistemu javnih naročil, ki jih je plačilna nedisciplina izjemno hudo prizadela. Pričakovali smo, da bo izvršnica v času hude plačilne nediscipline izboljšala njihov položaj,« pripoveduje Igor Knez iz pravne službe pri Gospodarski zbornici Slovenije.

Pričakovanja glede podizvajalcev se niso izpolnila, ugotavlja po petih letih, tako kot ne o učinkih izvršnice, ki jih je predvidelo ministrstvo za finance oziroma vlada.

»Združenje bank je pripravilo osnovna navodila o uporabi izvršnice, banke so vpeljale nek sistem unovčevanja, a danes lahko rečemo, da se statistično gledano ni kdove kako uveljavila. Nekaj naših članov se je pri nas na zbornici sprva zanimalo, kako novi instrument deluje. Zdaj, po petih letih zakona, v gospodarstvu ne opažamo nobenega zanimanja več,« dodaja pravnik Knez.

Malo strank z izvršnico

Zanimanje za novo obliko zavarovanja upnikov je bilo vsa leta majhno, pravi vodja oddelka za prisilno izterjavo pri banki SKB Božidar Tiselj: »Kar zadeva izvršnico, lahko rečemo, da je bilo manj strank, ki so uveljavile pravice iz nje, kot se je pričakovalo. Od samega začetka smo jih prejeli približno 500, kar pomeni okoli 100 na leto oziroma 8 na mesec.« Drugače pa je postopek unovčitve izvršnice predviden in utečen, dodaja sogovornik: »Za stranko ni zapleten.« Od leta 2013 v SKB vsak mesec prejemajo v unovčenje tudi vedno manj menic.

»Postopek z izvršnico je enostaven – upnik jo na uvnovčenje predloži osebno ali po pošti,« pravi tudi Damijan Rifl iz Službe marketinga in odnosov z javnostmi pri Gorenjski banki. Kakor je mogoče izvedeti pri drugih bančnikih, so imeli tudi v Gorenjski banki v petih letih le malo strank, ki so od dolžnikov dobile izvršnico, potem pa so jo unovčile: »V povprečju jih je bilo manj kot 10 na mesec.«

Čeprav so avtorji zakona o preprečevanju zamud pri plačilih poudarjali, da je izvršnica do dolžnika še dosti strožja kot menica, saj upniku omogoči, da se poplača z vseh dolžnikovih računov, če je le na njih kaj denarja, izvršnica v resnici ni mogla tekmovati z menico, poudarja Rifl: »Razlogov je več. Izvršnice na primer ni mogoče uporabljati za zavarovanje finančnih obveznosti. Izvršnico lahko izda le gospodarski subjekt ali javni organ, menico lahko izda tudi potrošnik oziroma fizična oseba. Izvršnica je lahko samo datumska, vedno mora biti izpolnjena vnaprej, imeti mora overjeni podpis dolžnika.«

Izvršnica je časovno omejena na tri leta, menica časovne omejitve nima, dodaja sogovornik: »Izvršnica v izvršilnem postopku predstavlja izvršilni naslov, menica pa verodostojno listino.«

Iščejo po vseh računih

Tudi v Abanki odgovarjajo, da niso imeli veliko strank, ki so uveljavljale pravice iz izvršnice, predvidevajo, da tudi zato, ker zakon o preprečevanju zamud pri plačilih določa, da se tega instrumenta ne uporablja za zavarovanje finančnih pogodb: »Če bi zakon to dopuščal, bi ga lahko za zavarovanje finančnih poslov uporabljale tudi banke in lizinške hiše, na primer za bančne kredite, pogodbe o finančnem najemu in zavarovalne pogodbe.«

Postopki, kako unovčiti izvršnico, pa so znani, dodajajo v Abanki, in se tudi niso spreminjali. Upnik predloži banki na unovčenje izvršnico, s katero zahteva plačilo obveznosti iz izvršnice v breme sredstev na kateremkoli dolžnikovem računu pri banki: »Banka ob prejetju izvršnice najprej preveri, ali ima dolžnik pri njej odprt transakcijski račun in če izvršnica vsebuje vse obvezne sestavine. Ta mora imeti tudi notarsko ali upravno overjen podpis dolžnika. Banka v javno dostopnih evidencah preveri, ali je podpisnik upravičen izdati oziroma podpisati izvršnico, ne preverja pa njegovega podpisa.«

Po pojasnilih Abanke se izvršnica poravna predvsem iz sredstev na transakcijskem računu dolžnika: »Blokada se vzpostavi na vseh dolžnikovih računih – v primeru fizične osebe, ki opravlja dejavnost, tudi na osebnem računu – in ostalih sredstvih pri banki, če dolžnik z njimi lahko razpolaga. Z izvršnico dolžnik prostovoljno prevzame obveznost, zato je mogoče za njeno poplačilo seči po vseh sredstvih in prilivih na kateremkoli računu dolžnika,« poudarjajo v Abanki. Zato torej lahko denar za poplačilo upnika iščejo po vseh bankah v Sloveniji, kjer ima dolžnik transakcijske račune.

Novi prijemi na trgu

Po mnenju Igorja Kneza iz GZS je mogoče govoriti še o različnih vzrokih, da se izvršnica kot zavarovanje plačila v gospodarstvu ni prijela, ampak je v petih letih postala skoraj nepomembna: »Plačilna disciplina, zaradi katere je vlada uvedla izvršnico, je danes neprimerno boljša, kot je bila v letih 2012 ali 2013, saj se je v zadnjih letih krepko izboljšala likvidnost gospodarstva. Pred petimi leti pa je bila prav izjemno slaba likvidnost glavni vzrok za nenormalno dolge plačilne roke, včasih tudi po 1000 dni.«

Danes so običajni plačilni roki med gospodarskimi družbami okoli 60 dni. Upniki raje izberejo izvršbo kot zavarovanje z izvršnico, našteva sogovornik: »Poleg tega se je precej razvil trg prodaje in odkupa terjatev, obstajata ponudba in povpraševanje. Uveljavili so se tudi drugi instrumenti zavarovanja in financiranja, močnejši od izvršnice. Obvezni pobot še poteka, a vprašanje v kakšnem obsegu.«

»Ponudniki plačilnih storitev so nam od 29. decembra 2012 dolžni sporočati podatke o dospelih neporavnanih obveznostih iz naslova izvršnice,« pravi vodja oddelka za statistična raziskovanja pri Ajpesu Barbara Murn Šmid. Med podatki o dospelih neporavnanih obveznostih pravnih oseb in podjetnikov tako najdemo tudi statistiko o izvršnici (glej tabelo).