Kaj je pravzaprav zahtevala evropska komisija

Ljubljana – Slovenija bo morala dodatno znižati plače v javnem sektorju in pokojnine, napoveduje ekonomist Sašo Polanec: »Dlje ko bo vlada čakala, bolj jih bo morala znižati. Če bo prišla evropska komisija s svojimi grobimi ukrepi, potem bo še bolj grozno.«

Čeprav je evropska komisija konec maja dala Sloveniji dodatni dve leti za znižanje primanjkljaja pod maastrichtsko mejo, ji je ob tem tudi zabičala, da do 1. oktobra letos pričakuje učinkovite ukrepe slovenske vlade za zmanjševanje primanjkljaja. V ponedeljek je komisija slovenskega finančnega ministra Uroša Čuferja na to znova opomnila.

Medtem ko so v koaliciji nad temi zahtevami začudeni, se stroka strinja z mnenjem Bruslja. Ukrepi Slovenije so vedno premalo drzni in učinkoviti, nujno je treba zmanjšati javne izdatke, komentira Sašo Polanec z ljubljanske ekonomske fakultete: »Obnašamo se kot šolarček, ki vsak dan prebere en stavek in vpraša, ali je že dovolj.«

Zahtevajo ukrepe na odhodkovni strani

Danes bodo poslanci obravnavali rebalans proračuna, ki zvišuje načrtovani proračunski primanjkljaj z 2,8 odstotka BDP na 4,4 odstotka oziroma na 1,5 milijarde evrov. »Zaradi načina fiskalne konsolidacije, ki temelji na prihodkovnih ukrepih, so tveganja, da bo primanjkljaj večji od načrtovanega, večja. Proračun temelji na oceni dodatnih prilivov, priliv davkov pa je odvisen od ekonomske aktivnosti. Te pa vlada ne more določiti. Vlada ima lahko pod nadzorom le to, za koliko bo zmanjšala odhodke,« pojasnjuje profesor na ekonomski fakulteti v Ljubljani Igor Masten.

Po njegovih besedah zato evropska komisija svetuje slovenski vladi dodatne ukrepe na odhodkovni strani, zato da se Slovenija ob morebitnem večjem primanjkljaju ne bo spet znašla nepripravljena pred finančnimi trgi, ko se bo morala zadolžiti za financiranje primanjkljaja.

Podobno meni tudi finančni analitik Andraž Grahek: »Mislim, da ima evropska komisija pripombe, da je Slovenija sprejela predvsem ukrepe na prihodkovni ravni, ni pa tudi zmanjševala odhodkov. Ekonomisti temu pravijo, da se je pobralo nizkoležeče sadje, saj je zvišanje davkov relativno preprosto. Po drugi strani pa zelo velikih rezov v odhodke, razen zmanjšanja plač, nismo videli. Evropska komisija hoče videti strukturne reforme, kot je, denimo, pokojninska reforma, zmanjšanje obsega javnega sektorja in podobno, ki bi javne finance naredile bolj učinkovite.«

Slovenija zamuja tudi z napovedanim prenosom slabih terjatev na družbo za upravljanje terjatev bank. Evropska komisija je namreč zahtevala neodvisno revizijo terjatev bank in stresne teste, ob tem pa se Bruselj niti ne strinja s slovensko metodologijo vrednotenja terjatev. »Za nekoga, ki mora odobriti sistemsko rešitev za sanacijo bančnega sistema, ni preprosto zložiti vseh koščkov sestavljanke, ki so na mizi, v prepričljiv načrt za sanacijo bank. Pri tem je namreč nerešenih še veliko stvari, a očitno parcialne rešitve, gradualistično reševanje po delčkih ne pride v poštev. Evropska komisija hoče videti izvedbeni načrt,« pravi Grahek.

Slovenija še težje do denarja na finančnih trgih

Ta opozarja, da so se tudi možnosti zadolževanja Slovenije na finančnih trgih zmanjšale: »Slovenija je z izdajo obveznice ujela vrh likvidnosti na dolžniških trgih v celem letu, nato pa je likvidnost začela padati. Zato smo v zelo nehvaležnem obdobju; likvidnost na mednarodnem kapitalskem trgu, predvsem ameriškem, ni več dobra, zato to okno za financiranje proračuna ni več tako odprto.«

Ko bo Slovenija prišla na trg po kapital, bo prišla obremenjena s seznamom obljub, ki jih je vlada dala domači in tuji javnosti, tudi vlagateljem. Če izvedba obljub ne bo zadovoljiva, bo pritisk tujih trgov na Slovenijo še vedno vztrajal, pravi Grahek in dodaja: »Slovenija prihaja v ključne mesece, ko bo vsaj na enem od treh področij morala stopiti korak naprej. Ta področja pa so sanacija bančnega sistema, privatizacija in dodatni strukturni ukrepi, ki bodo omejili izdatke. Dviga davkov namreč nihče ne vidi prav rad.«