Kaj preostane bankam, če bodo krediti padali kot kamen?

Ljubljana – Decembra so se krediti zmanjšali za 761 milijonov evrov: za 733 milijonov nefinančnim družbam, za 28 milijonov pa gospodinjstvom. Zmanjšanja kreditov nefinančnim družbam ne kaže pripisati večjim odplačilom kreditov, temveč prenosom na slabo banko, ocenjuje ekonomist Veljko Bole v analizi za najnovejša Gospodarska gibanja.

Da so banke premalo aktivne, je sicer opozorila tudi Banka Slovenije v okviru poročila o stabilnosti bančnega sistema. Pozornost je treba usmeriti na dohodkovno tveganje bank, ki se povečuje v okolju nizkih obrestnih mer, krčenja bilanc, nenaklonjenosti prevzemanju kreditnih tveganj ter povečanega financiranja podjetij v tujini, je zapisala.

NLB eno, Bole drugo

»Kot smo že večkrat poudarili, se je v letu 2014 banka aktivno vrnila na trg. Med te aktivnosti zagotovo sodijo tudi dogodki, ki jih v banki organiziramo za svoje stranke in pokrivajo različna strokovna področja bančništva in financ,« razlagajo v NLB, ki jo vodi Janko Medja. Lani so organizirali 29 večjih strokovnih dogodkov, zdaj pa konec meseca na Brdu pri Kranju pripravljajo še svoj prvi investicijski forum; nanj so povabili 2700 udeležencev, pričakovana udeležba pa je po ocenah naših virov iz banke le 11-odstotna.

Ob tem, ko NLB poudarja, da se je banka lani aktivno vrnila na trg, je povsem drugačna ocena Veljka Boleta. V njej je kritično zapisal, da je zmanjševanje aktivnosti bank pri nas drastično in da se med drugim postavlja vprašanje, od česa bodo banke še živele in kaj bodo sploh počele, če bodo krediti padali kot kamen. »V letu, ko je gospodarska rast dosegla 2,6 odstotka, je pompozno objavljeni rezultat NLB v njenem zdravem delu izključno posledica padanja obrestnih mer za depozite njenih komitentov.« Kakšna bo prihodnost bank, bo verjetno razkrilo letošnje leto, še opozarja, saj se obrestnih mer na depozite ne da več zniževati. »Bankam preostane torej ali povečevanje obrestnih mer za posojila ali/in aktivnejše ukvarjanje s komitenti. Če sodimo po rasti kreditov, banke o tej drugi možnosti še ne razmišljajo. Kako ključno postaja vprašanje, kaj bodo banke sploh še počele, kaže skoraj neverjetno hitro krčenje okvirnih posojil. Samo lani, torej po prenosu slabih terjatev na DUTB, so se v letu dni skrčila skoraj za eno tretjino; tudi tu je največja banka v ospredju,« je še kritičen Bole.

Previsoki stroški?

Koliko jih bo stal omenjeni investicijski forum, naslovljen z dilemo, ali je investiranje danes tvegana ali modra odločitev, v NLB ne povedo. Naši viri iz banke pa trdijo, da so stroški visoki, na predvidenega udeleženca več kot 170 evrov; visoki pa naj bi bili tudi stroški pogostitve, banka naj namreč ne bi iskala najugodnejšega ponudnika, še dodajajo viri. V NLB tudi niso odgovorili na vprašanje, ali bodo honorirali predavatelje, ki bodo konec meseca prišli na Brdo pri Kranju. Med redkimi zunanjimi – večina jih bo namreč iz skupine NLB – je sicer tudi Marko Voljč, nekdanji predsednik uprave banke, ki je s položaja moral oditi zaradi fiaska z drago informacijsko prenovo. Voljč bo, kot nam je povedal, za NLB o izzivih in prihodnosti bančništva v Evropi predaval brezplačno.