Tiskane izdaje
Ljubljana – Vlada spreminja pravno varstvo v postopkih javnega naročanja. Spreminja se imenovanje članov Državne revizijske komisije in njeno odločanje. Predlog zakona pa ne povečuje pravnega varstva z novo stopnjo odločanja nad revizijsko komisijo.
Ministrstvo za javno upravo je na predlog sprememb zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja prejelo pripombe naročnikov, interesnih združenj in državnih organov. Na ministrstvu še usklajujejo predlog novele zakona, v medresorsko usklajevanje pa bo predvidoma šel prihodnji mesec, pojasnjuje generalni direktor direktorata za javno naročanje Sašo Matas. Ta pravi: »Predlog zakona predvideva spremembe, ki bodo povečale, a hkrati ne posegle v učinkovitost pravnega varstva.«
Ključni organ pravnega varstva v javnem naročanju je Državna revizijska komisija (DKOM). Ta odloča o pravilnosti postopkov javnega naročanja, prek katerih letno državni naročniki porabijo štiri milijarde evrov.
Nov način imenovanja članov DKOM
Predlog zakona za povečanje transparentnosti predvideva spremenjen način imenovanja članov DKOM, in sicer enako imenovanje kot velja za nekatere druge državne funkcionarje, denimo člane sveta Banke Slovenije, predsednika računskega sodišča, informacijskega pooblaščenca, torej da kandidate predlaga predsednik republike državnemu zbora. Zdaj člane DKOM imenujejo poslanci brez predloga predsednika države.
Predlog zakona uvaja dodatne pogoje za člane DKOM, proces pravnega varstva se informatizira, ureja določitev takse ter spreminja koncept ničnosti pogodbe tako, da bo po novem pogodba v večini določenih kršitev izpodbojna. Ta koncept zagotavlja bolj učinkovite in smotrne ukrepe pri pogodbah o javnem naročanju, ker bo sodišče imelo možnost presoje o tem, ali se pogodba razveljavi v celoti ali se delno ohrani v veljavi oziroma se skrajša njeno trajanje, pove Matas.
Spreminja se tudi način odločanja DKOM. »Večjo predvidljivost želi predlog zakona doseči z uzakonitvijo občnih sej DKOM, uvedbo ustne obravnave in z odločanjem o vseh bistvenih očitanih kršitvah,« odgovarja sogovornik. Ker bo DKOM odločala glede vseh bistvenih očitanih kršitev predpisov, ki bistveno vplivajo ali bi lahko bistveno vplivale na oddajo javnega naročila, se rok za odločanje s 15 podaljšuje na 20 dni.
»Zaradi uvedbe informatiziranega procesa pravnega varstva, kjer bo posredovanje vse dokumentacije potekalo preko uporabe posebnega portala, kar bo znatno skrajšalo trajanje tega postopka, ocenjujemo, da bodo postopki, kljub daljšemu roku, krajši kot so danes,« meni Matas.
Doslej je bilo med kritikami pravnega varstva v javnem naročanju največkrat slišati zahteve po drugi stopnji nad odločitvami DKOM. Vendar novela zakona tega ne predvideva. »Že v teku javne razprave velika večina strokovne javnosti – od naročnikov do določenih interesnih združenj – ni izpostavila te potrebe ali ji celo izrecno nasprotuje,« pravi Matas.
Dodaja, da so posamezna pričakovanja o uvedbi druge stopnje temeljila predvsem na predpostavki, da takšen sistem zahteva evropski pravni red: »Pri čemer pa je treba pojasniti, da evropski pravni red ne zahteva več stopenj odločanja.«
Ob tem navaja EU Justice Scoreboard, ki ugotavlja, da so sodni postopki pravnega varstva daljši od postopkov pred specializiranimi telesi, enako ugotovitev pa podaja tudi Evropska komisija v januarskem poročilu Evropskemu parlamentu in Evropskemu svetu.
Sprememba taks
Predlog zakona povišuje takso za vložitev zahtevka za revizijo zoper razpisno dokumentacijo za blago in storitve, znižuje pa se taksa za javna naročila gradenj. Slednje pozdravljajo v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, pravi sekretar sekcije gradbincev Janko Rozman, ki ocenjuje, da bi moral zakon znižati višino takse zoper odločitev o oddaji javnega naročila: »Takse so še vedno previsoke in prevelik strošek za ponudnike, predvsem manjša podjetja. Zato je vprašanje, ali je pravno varstvo resnično zagotovljeno za vse ponudnike, ali je pridržano samo za finančno sposobne, torej velika podjetja.« Rozman sicer pozdravlja predvideno brezplačno pravno pomoč.
Rozman še meni, da bi bilo treba zagotoviti sodno varstvo zoper odločitve DKOM. Z njim se strinjajo na Trgovinski zbornici Slovenije (TZS). »Po pregledu zadnjega osnutka predloga zakona ugotavljamo, da bo Slovenija še vedno edina država članica EU brez možnosti vložitve pravnega sredstva zoper odločitve organa, ki edini odloča v postopkih revizij javnega naročanja, zato je težko razumeti argumente, ki takšnih rešitev ne podpirajo.«
Na TZS ocenjujejo, da se postopek javnega naročila z določitvijo kratkih rokov, vrednostne meje za vložitev pritožbe, denimo na specializirani oddelek vrhovnega sodišča, in tako dalje ne bi bistveno podaljšal.
Na trgovinski zbornici še ugotavljajo, da predlogi zakona sicer predvideva izboljšave postopka imenovanja članov DKOM glede njihove usposobljenosti, vendar te niso zadostne.
Na Darsu, velikem naročniku, pa menijo: »Predlagane zakonske spremembe po našem mnenju ne pomenijo nekih bistvenih vsebinskih sprememb. Naše stališče je bilo skladno z mnenjem stroke, da bi moral biti nad Državno revizijsko komisijo še en organ odločanja.«
