Tiskane izdaje
Izumitelji in raziskovalci se že od leta 1981 trudijo rešiti dve največji težavi spleta z vidika poslovnih in domačih uporabnikov – zasebnosti in varnost. Večina rešitev se je v preteklosti nanašala na kriptografijo, vztrajnost pa je nazadnje le obrodila sadove.
Najprej je bilo opravljanje finančnih transakcij po spletu povezano z razkritjem ogromnega števila osebnih podatkov pa tudi provizije za transakcije so bile previsoke (posebno za manjša plačila). Vsi poskusi oblikovanja procesa varnih transakcij so se izjalovili, prej ali slej so pokazali svoje šibke točke.
Leta 1998 je Nick Szabo objavil zanimivo teoretično idejo o tehnologiji, ki jo je krstil kar kot božji protokol (ang. »The God Protocol«). Szabo je predvidel tehnologijo, ki bi kot posrednika v vseh transakcijah imela nekoga vsemogočnega, nekoga, ki mu vsi vpleteni zaupajo.
Kriptovalute in tehnologije blockchain navdušujejo in hkrati strašijo
Desetletje pozneje, leta 2008 je sledil globalni zlom finančne industrije. In prav v tem okolju je oseba, znana le pod psevdonimom Satoshi Nakamoto, oblikovala nov protokol za izmenjavo elektronskega denarja z digitalnimi oziroma kriptovalutami, imenovanih bitcoin. V svetu je do zdaj vzklilo že več sto kriptovalut, ki se od klasičnih valut ločijo po tem, da za njimi ne stojijo posamezne države.
Tehnologija verige podatkovnih blokov, uporabljena v komunikacijskem protokolu kriptovalut, uvaja zanimiva pravila delovanja – za zagotavljanje integritete podatkov, ki se izmenjujejo med milijardami naprav, uporablja porazdeljene zahtevne izračune. Varnost podatkov v omrežju zagotavlja že velikost le-tega, saj temelji na zelo močni enkripciji, ki je ne zmore pravočasno zlomiti niti najboljši superračunalnik na svetu (ta pač vendarle ni tako zmogljiv kot milijarde računalnikov po svetu).
Kriptovalute in tehnologije blockchain so navdušile in hkrati prestrašile računalniški svet, bujna domišljija razvijalcev pa zanetila prenekatero iskro. Šele danes poskušamo razumeti vse posledice odprtokodnega protokola, ki celo navadnim smrtnikom omogoča izdelavo sistema zaupanja s pametnimi kodami.
V zgodovini smo se pač vsi zanašali na velike sisteme, ki so (bili) preveliki, da bi (pro)padli. Pa so. Zdaj imamo na voljo zaupanja vredne transakcije med dvema ali več stranmi, za avtentikacijo katerih skrbi masovno sodelovanje omrežja naprav z javnim registrom. Sistem v primerjavi s preteklimi rešitvami, gnanimi z motivacijo po čim višjem dobičku, poganja kolektivni interes varnih in cenovno resnično ugodnih transakcij.
Nova podoba spleta
Omrežje in register namreč vzdržuje na tisoče ali milijone računalnikov po svetu, ki jih je praktično nemogoče zlorabiti ali onemogočiti isti trenutek. Vse v omrežje povezane naprave stalno izvajajo zahtevne kriptografske izračune, s katerimi držijo visoko varnostno raven.
Očitno je, da so tehnologijo verige podatkovnih blokov najprej pograbila zagonska podjetja z apetiti v panogi financ. Z omogočanjem zelo hitrih in varnih transakcij po vsem svetu se da tudi ob resnično nizkih provizijah (te so tipično 0,2 do 0,25 odstotka vrednosti transakcije, lahko pa so celo nične) lepo zaslužiti. Toda večina poslovnih modelov, ki danes živi od pristopa zaračunavanja provizij, precej višjih od dejanskih stroškov, bo doživela kolaps.
Možnih aplikacij tehnologije je seveda še veliko več. Bančnim storitvam konkurenčne aplikacije bodo najverjetneje dobile nadaljevanje na področju športnih (in vseh drugih) stav. Raba omenjene tehnologije v sistemih glasovanja bi denimo lahko uresničila idejo zaupanja vrednih elektronskih volitev, ne le na ravni držav, temveč tudi ob glasovanju delničarjev v podjetjih.
Prav možno je, da pred tehnologijami blockchain ne bodo trepetale le banke, temveč tudi notarji in odvetniki oziroma vsi, ki danes denar služijo z različnim oviranjem, pregledom in potrjevanjem dokumentacije. Še več, ko se bodo v praksi uresničile ideje o tako imenovanih pametnih pogodbah – te bodo neke vrste samodejno izvršljivi računalniški programi – odvetnikov resnično ne bomo več potrebovali.
Kdo ve, a zdi se zelo verjetno, da bi vseprisotna raba tehnologij blockchain v digitalnem svetu lahko celo odpravila korupcijo. Pa naj še kdo reče, da tehnologija ne more spremeniti sveta (na bolje).
