Kapital in znanje gresta tja, kjer so pogoji ugodnješi

Ljubljana – Najbogatejši slovenski podjetniki iz lestvice revije Manager so v tujini, a tudi drugi prodorni občasno napovedujejo selitve čez mejo, ker da so se razmere za podjetništvo doma še poslabšale. In to kljub temu, da si naše vlade že leta prizadevajo, da bi te razmere izboljšale. Tudi zdajšnja.

Predvidljivo in enostavno poslovno okolje, poenostavljeni različni postopki pri spodbujanju razvoja, je temeljno izhodišče tudi nove vlade, zapisano na njeni spletni strani. Kljub temu se vedno znova ponavaljajo za državo neugodna dejstva: uspešni podjetniki in podjetja iščejo primernejše gospodarsko okolje zunaj Slovenije ali pa tam že delujejo. Boscarol, Akrapovič pa še kakšen med prodornejšimi občasno zagrozi, da se bo poslovno preselil v prijaznejšo Italijo ali Avstrijo. Po raziskavi Svetovne banke o poslovnem in zakonodajnem okolju za podjetja (Doing business, junij 2014) zaseda Slovenija 51. mesto med 189 državami. Najboljšo oceno je naša država dobila pri postavki začetek biznisa, kjer, denimo, presega podjetništvu nakolonjene sile kakor so ZDA, Velika Britanija, Nemčija, Japonska in celo Avstrijo, kjer je povsod ta štartna pozicija slabše ocenjena. Toda naše osrednje težave po tej analizi ostajajo znane in to so: možnost pridobivanja posojil, uveljavljanje in spoštovanje pogodb, gradbena dovoljenja in vpis v zemljiško knjigo.

Država zdaj obljublja: poenostavitev postopkov za pridobivanje finančnih sredstev, dovoljenj, informacij, še bolj okrepljen nadzor nad plačevanjem prispevkov in davkov, nadzorovano privatizacijo ter učinkovito črpanje evropskih sredstev. Tudi Gospodarska zbornica Slovenija (GZS) napoveduje v kratkem objavo Gospodarskega memoranduma GZS o prioritetah za vlado, kjer bo, kakor napovedujejo, 36 prednostnih ukrepov, ki izhajajo iz razprave na oktobrskem vrhu slovenskega gospodarstva.

Proučujejo vse od jezika do pogrebne dejavnosti

Kako se z odpravo administrativnih ovir za spodbudnejše poslovno okolje trenutno spopadajo na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT)? Med drugim proučujejo predpise, ki urejajo firmo, denimo, tudi tiste, ki so zelo strogi pri uporabi slovenskega jezika. Prepovedane so tuje besede in tuje črke. MGRT: Zaradi sodelovanja poslovnih subjektov s tujino in ustanavljanja podjetij s strani tujcev v Sloveniji (prost pretok, blaga, ljudi in storitev) ti predpisi ovirajo gospodarsko sodelovanje in razvoj ter povzročajo nejevoljo pri strankah, zato ministrstvo to zadevo proučuje. Prejšnja vlada je že aprila letos sprejela izhodišča za zakon o pogrebni dejavnosti in upravljanju pokopališč, da bi lahko odpravili razne neskladnosti v lokalnih skupnostih, ki so povezane z odpravo koncesijskih omejitev in deregulacijo. Že v prvi polovici leta 2015 naj bi v slovenski prvani red z novelo ZGD-1, ki je v pripravi, imeplemntirali Direktivo o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih oblik podjetij, ki med drugim uvaja posebno ureditev za mala podjetja pri pripravi računovodskih izkazov. Pri tem bo ministrstvo upoštevalo določbe direktive, prednosti in slabosti sedanjega modela računovodskega poročanja in zahteve, ki jih podjetjem nalagajo drugi zakoni. Z vprašanji smo se, resda malo po 15. uri obrnili še na ministrstvo za javno upravo, a odgovorili niso niti tega, da ne morejo odgovoriti.

Banke posojajo, a še vedno manj

Krčenje posojil podjetjem se nadaljuje tudi v letošnjem letu, torej tudi po prenosu slabih terjatev na DUTB. Obseg kreditov nefinančnim družbam se je v slovenskem bančnem sistemu s konca lanskega leta na konec avgusta znižal za več kot milijardo evrov in sicer z 11,5 milijarde evrov na 10,47 milijarde evrov. Krčenje obsega posojil kaže, da je bil znesek zapadlih posojil višji kot vrednost novo odobrenih posojil. Na zniževanje obsega novih posojil gospodarstvu v majskem poročilu o finančni stabilnosti opozarja tudi Banka Slovenije. Podatki za prvo četrtletje letošnjega leta pa kažejo, da več novoodobrenih posojil podjetjem odobrijo banke v večinski tuji lasti, medtem ko so jih v preteklosti več odobrile velike domače banke. V začetku krize so namreč tuje banke prve začele zmanjševati posojila gospodarstvu.

V NLB se je obseg kreditov gospodarstvu od konca leta skrčil s 4,29 milijarde evrov na 4,13 milijarde evrov, medtem ko podatka za konec tretjega četrtletja v banki še ne razkrivajo. Pravijo le, da so v prvih devetih mesecih leta povečali obseg kreditov gospodarstvu: »Velikim podjetjem smo letos odobrili že za 774,5 milijonov evrov kreditov, 288 milijonov poslov pa smo realizirali na področju srednje velikih podjetij.« Pri tem so  upoštevana tako nova posojila kot podaljševanje kreditnih linij.

Obseg kreditov zmanjšuje tudi druga največja slovenska banka. NKBM je ob koncu lanskega leta imela za slabe 1,83 milijarde evrov kreditov strankam, ki niso banke, do konca septembra pa se je ta vrednost znižala za 129 milijonov evrov na slabe 1,7 milijarde evrov. NKBM je manj kreditirala kot druge banke, saj se je njen tržni delež kreditov nebančnim strankam v prvih devetih mesecih letos znižal za 0,1 odstotno točko na 7,4 odstotka.