Tiskane izdaje
Ljubljana – Kitajske borze se po julijskem šoku spet tresejo v negotovosti: po šestodstotnem torkovem padcu tečajev so cene kitajskih delnic strmoglavile še za pet odstotkov, nato pa so po zaslugi obilne intervencije državnih investitorjev vendarle porasle za dober odstotek. V pričakovanju višjih ameriških obrestnih mer kapital očitno že beži na varno v najbogatejše države.
Borzne analitike preseneča, da so bili tečaji kitajskih delnic, v zadnjih petih, šestih tednih, po padcih v začetku julija, dokaj stabilni. »Zdaj se na Kitajskem spet nadaljujejo zgodbe iz junija in julija. Analitiki ocenjujejo, da je državno ukrepanje, prehodno ali pa trajno, doseglo svoje meje pri uravnavanju trgov. Trgi so pač preveliki, da bi jim lahko dirigirala celo tako velika država, kot je Kitajska. Ključni razlogi za zdajšnje padanje kitajskih delnic so njihova visoka vrednotenja, kitajska dogajanja pa zdaj najbolj spominjajo na zgodbo o visokem vrednotenju internetnih delnic pred petnajstimi leti. V ozadju teh vrednotenj so visoke pretekle rasti cen delnic in obeti za visoke prihodnje dobičke podjetij. Še posebej nekatera manjša kitajska podjetja so še vedno zelo draga,« pravi Kruno Abramovič, predsednik uprave NLB Skladi.
Vzrok za nerealno visoke cene nekaterih kitajskih delnic in špekulativno manijo je tudi možnost, da so ljudje kupovali delnice z delnim plačilom, niso se izpolnila tudi pričakovanja, da bo z odpiranjem trga prišlo v državo še več tujega kapitala.
Kitajski kapitalski trg je pregret tudi zato, ker v tej ogromni državi nimajo urejenega pokojninskega zavarovanja, zato zlasti ljudje iz srednjega in višjega sloja kupujejo delnice tudi kot zavarovalno polico za starost – saj so depoziti v bankah obrestovani nižje od stopnje inflacije. Ob zelo visoki stopnji varčevanja so bila kitajska gospodinjstva tudi zelo motivirana za nakupe delnic.
V pričakovanju odločitve Feda
V kombinaciji z vse bolj počasno kitajsko gospodarsko rastjo se povečuje strah pred napovedanim dvigom ameriških obrestnih mer, ki ga Fed napoveduje za prihodnji mesec. »To pomeni, da se bo del denarja vračal s trgov v razvoju na razvite trge. To ni dobra novica za kitajske banke in sploh za banke na tem območju. Po vsej regiji, od Indonezije do Vietnama, se povečujejo slaba posojila zaradi nizke profitabilnosti bank in težav v rudarskem sektorju, ki so tudi povezane s Kitajsko,« pravi Abramovič.
Na težave in ranljivost v kitajskem finančnem sektorju opozarja tudi IMF v poročilu izpred nekaj dni, kitajska oblast pa je ukrepala v torek, ko je dve pomembni državni banki podprla s skoraj sto milijardami dolarjev svežega kapitala iz velikanskih državnih deviznih rezerv: kitajska državna razvojna banka (China Development Bank) je prejela pomoč v vrednosti 48 milijard, izvozno-uvozna banka pa 45 milijard dolarjev.
In kakšen je lahko vpliv kitajskih tečajnih in valutnih pretresov na evro? »Padci na Kitajskem kratkoročno negativno vplivajo na večino drugih borz, a znatno manj. Dolgoročno pa ne vidim kakšne pomembnejše povezanosti med dogodki na kitajski in evropskih borzah – razen če so posledica istih dejavnikov, kot je dvig ameriških obrestnih mer. Ta bo vplival predvsem na trge v razvoju, manj pa na evropske borze.«
Zdajšnja upočasnitev kitajske gospodarske rasti in devalvacija valute sta kratkoročno slaba napoved zlasti za evropsko avtomobilsko industrijo in tudi njene slovenske dobavitelje – a na drugi strani imamo Severno Ameriko, ki ji gre kar dobro, in na Evropo bi bistveno bolj vplival enoodstoten padec BDP v Severni Ameriki kot večji padec BDP na Kitajskem, razlaga Abramovič.
Kitajske delnice še precenjene
Kolateralna posledica pretresov v azijski velikanki je tudi znižanje cen nafte. »Da cena nafte pada, je slabo za naftne družbe, za Evropo kot neto uvoznico nafte pa je to zelo koristno. Lahko bi celo rekli, da je za Evropo pozitiven učinek nižje cene nafte večji kot pa morda negativen učinek nižjega izvoza na Kitajsko,« pravi sogovornik.
Je zdaj čas za nakup cenejših kitajskih delnic? »Nismo še prišli do točke, ko bi to lahko rekli. Zaradi pričakovane rasti ameriških obrestnih mer smo izrazito bolj naklonjeni razvitim trgom. Vrednotenja delnic na trgih v razvoju bi morala biti glede na razvite trge verjetno še 10 do 20 odstotkov nižja. To pa se lahko zgodi na dva načina: da razviti trgi zrastejo ali pa trgi v razvoju padejo,« pojasnjuje prvi mož NLB Skladov.
